Dve predavanji Sanje Horvatinčić o spomenikih NOB-ja, revolucije in delavskega gibanja

10.11.2015
Časopisni članek o spomeniku na Kozari, BiH, Oslobođenje, Sarajevo, 23. 10 1970
Časopisni članek o spomeniku na Kozari, BiH, Oslobođenje, Sarajevo, 23. 10 1970

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete in +MSUM vabimo na dve javni predavanji Sanje Horvatinčić, ki bosta v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo - Spomenik, performans, obred, telo potekali v torek, 10. novembra in v sredo, 11. novembra na Filozofski fakulteti in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Predavanji bosta v angleščini.


SANJA HORVATINČIĆ

Genealogija forme. Pregled tipologije spomenikov NOB-ja, revolucije in delavskega gibanja na Hrvaškem
Torek, 10. november 2015, ob 13.00, Filozofska fakulteta, predavalnica 343, Aškerčeva 2, Ljubljana

Smisel in možnost spomenika. Umetniška produkcija in kritiška recepcija spomenikov v socialistični Jugoslaviji
Sreda, 11. november 2015, ob 18.00, +MSUM, Maistrova 3, Ljubljana


PODROBNEJE

Genealogija forme. Pregled tipologije spomenikov NOB-ja, revolucije in delavskega gibanja na Hrvaškem
Torek, 10. november 2015, ob 13.00, Filozofska fakulteta

Splošna podoba, ki so jo pred kratkim skonstruirali različni mediji – predvsem internet, a tudi umetnostni in akademski članki – o formalnih in ikonografskih značilnostih, prav tako o nastanku in družbenopolitičnih funkcijah spomenikov, postavljenih širom po nekdanji socialistični Jugoslaviji v drugi polovici 20. stoletja, ne služi le kot zrcalo sodobnim predsodkom in/ali želji po tem, kaj bi socialistični spomenik moral predstavljati oz. kaj naj bi predstavljal, temveč hkrati generira številna zmotna pojmovanja tega spominskega korpusa kot celote.

Na podlagi več takih zmotnih koncepcij bom poskušala podati objektivnejšo analizo tega, kar izraz

spomenik večinoma pomeni. Da bi demistificirala formalno svojskost »slavnih« primerov, ki jih navajajo mediji, bom predstavila genealogijo, pa tudi morfološko in formalno heterogenost tega korpusa kot celote. Kakšni so bili število, klasifikacija in tematski razpon jugoslovanskih spomenikov? Kako so različni subjekti (zgodovinski dogodki, osebe ali družbene skupine, univerzalne ideje ali avtentične lokacije) pogojevali njihovo velikost, ikonografijo, prostorsko (dis)pozicijo, morfološke reference in formalne značilnosti? Prek odgovorov na ta vprašanja bom predstavila pregled tipologije spomenikov in jo ponazorila z značilnimi primeri iz Hrvaške, Slovenije in Vojvodine, hkrati pa nakazala izvor, razvoj in umetnostnozgodovinske reference njihovih formalnih značilnosti.


Smisel in možnost spomenika. Umetniška produkcija in kritiška recepcija spomenikov v socialistični Jugoslaviji
Sreda, 11. november 2015, ob 18.00, +MSUM

Na podlagi teze, da so različne družbene in politične skupine sestavljale kompleksen in dinamičen sistem iniciacije, produkcije, recepcije in uporabe spomenikov v socialistični Jugoslaviji, se bom v drugem predavanju osredotočila na dve sestavini, ključni za razvoj njihovih formalnih in estetskih značilnosti: umetniško produkcijo in kritiško recepcijo.

Podrobno branje razprav in intervjujev z umetniki in arhitekti, ki so sodelovali v kreativnem procesu nastajanja spomenikov in spominskih objektov na eni strani, ter umetnostne kritike njihovih del, pa tudi teoretskih esejev o smislu in možnosti (Radoslav Putar, 1961) spomenikov v kontekstu samoupravne socialistične družbe na drugi, bo ponudilo nove možnosti za boljše razumevanje razmerja umetnikov do lastne ideološke delavnosti, vpliva kritiškega diskurza o spomenikih na umetniško kakovost le-teh in zakonskega statusa postopkov naročanja.


Sanja Horvatinčić je umetnostna zgodovinarka, ki trenutno končuje doktorski študij na Univerzi v Zadru in dela kot raziskovalna asistentka na Inštitutu za zgodovino umetnosti v Zagrebu. Je odgovorna urednica časopisa Život umjetnosti in članica skupine v znanstvenem projektu ARTNET pod vodstvom dr. Ljiljane Kolešnik. Je avtorica več znanstvenih razprav in večkrat predava o znanstvenih in poljudnih temah spomeniškega kiparstva/arhitekture po 2. svetovni vojni v Jugoslaviji in Evropi.


Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Podpora: ERSTE sklad

e-novice