Umetnost za skupnostno rabo

21.–22. april 2022, Mestni muzej, Ljubljana

Z drugim simpozijem nadaljujemo poglobljen razmislek o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem, ki smo ga zastavili leta 2019, ko smo s prvim simpozijem obeležili 110. obletnico odprtja Jakopičevega paviljona – našega prvega prizorišča, postavljenega izrecno za razstavljanje likovne umetnosti. Dober odziv in pestrost z razstavljanjem povezanih vsebin sta pokazala, da strokovno in tudi širšo javnost zanima razmislek o teh temah, zaradi česar smo se odločili za periodična srečanja. Veseli nas, da v premišljevanju mednarodno vpetega slovenskega razstavljanja sodelujejo tudi številni tuji_e raziskovalci_ke, ki prispevajo še kako koristen pogled na našo razstavno dejavnost od zunaj.

Na simpoziju bomo obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Zanimali nas bodo razstavni fenomeni 19. stoletja, kot so prve stalne razstave Deželnega muzeja za Kranjsko ter dejavnosti umetnostnih društev, ki so od sredine 19. stoletja prva pri nas skrbela za rednejše razstavljanje sodobne umetnosti. Posvetili se bomo izbranim primerom razstav in tudi oblikovanju trajnejših razstavnih politik do 2. svetovne vojne. Številni prispevki bodo obravnavali vprašanja, ki jih odpira intenzivnejša institucionalizacija umetnosti, arhitekture in oblikovanja, zlasti v prvih desetletjih po 2. svetovni vojni, in obenem pričajo o velikem raziskovalnem interesu, tudi med tujimi strokovnjaki_njami, za to obdobje.
Simpozij bomo zaključili z analizami sodobnih kuratorskih praks in novih razstavnih formatov, vključno z razstavljanjem performativnih praks, na spletu ter v javnem prostoru.

S simpoziji Razstavljanje na Slovenskem si prizadevamo za globlje razumevanje tako samega medija razstave kot notranje logike in principov delovanja slovenskega umetnostnega sistema. Pri tem se sprašujemo, kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti nasploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji.

Četrtek, 21. april 2022

10.00 Pozdravni nagovori:
Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) in
Beti Žerovc, predstavnica organizacijskega odbora; vodja raziskovalne projektne skupine Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137)

Razstavljanje pred prvo svetovno vojno
Moderator: Miha Valant

10.15 Mateja Kos: Najstarejši stalni razstavi Deželnega muzeja za Kranjsko v Ljubljani (posnetek predavanja)
10.35 Irena Kraševac: Prve razstave Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani in Zagrebu 1900/1901 (posnetek predavanja)
10.55 Tomaž Brejc: Galerijski kipi (posnetek predavanja)
11.30 Renata Komić Marn: V izložbenem oknu. Ivan Grohar in razstavljanje 1900–1910
11.50 Alessandro Quinzi: 110-letnica »intimne razstave« v Gorici (posnetek predavanja)

12.10 Razprava

Razstavljanje med obema vojnama
Moderatorka: Asta Vrečko

13.10 Hana Čeferin, Jera Krečič, Neža Lukančič, Lara Mejač, Ana Obid: Jakopičev paviljon in mednarodna razstavna dejavnost med letoma 1919 in 1945 (posnetek predavanja) 
13.30 Vesna Krmelj: Vloga Ljubljanskega velesejma v razvoju razstavne dejavnosti na Slovenskem v obdobju med obema svetovnima vojnama 
13.50 Tamara Bjažić Klarin: Mednarodni nastopi arhitektov in arhitektk Kraljevine Jugoslavije v 20. in 30. letih 20. stoletja 
14.10 Razprava

Razstavljanje v drugi Jugoslaviji I
Moderatorka: Beti Žerovc

16.00 Gregor Dražil: Drugačni modeli grafičnega. Alternative ljubljanskemu grafičnemu bienalu v jugoslovanskem prostoru (posnetek predavanja) 
16.20 Wiktor Komorowski: »Grafična umetnost je neukrotljiva«. Poljaki na ljubljanskem grafičnem bienalu 1955–1989 (posnetek predavanja) 
16.40 Giovanni Rubino: Sitotisk in njegova demokratična multiplikacija. Primeri italijanske umetnosti v Jugoslaviji okrog leta 1968 (posnetek predavanja) 
17.00 Sanja Horvatinčić: Spomeniki na ogled. Mednarodne razstave jugoslovanske produkcije spominskih obeležij (posnetek predavanja) 
17.20 Razprava

Petek, 22. april 2022

Razstavljanje v drugi Jugoslaviji II
Moderatorka: Martina Malešič

9.00 Asta Vrečko: Razstavljanje likovne umetnosti ZDA na Slovenskem v 60. letih (posnetek predavanja) 
9.20 Nadja Zgonik: Prodajna galerija jugoslovanske umetnosti Adria Art Gallery v New Yorku (1967–68), ali kako je socialistična umetnost osvajala zahodno tržišče (posnetek predavanja) 
9.40 Cvetka Požar, Maja Vardjan: Razstave vzorčnih stanovanj kot izhodišče za ustvarjanje nove bivanjske kulture (posnetek predavanja) 
10.00 Katarina Hergold Germ: Mir 75–30 OZN. Razstava izven okvirjev (posnetek predavanja) 
10.20 Razprava

Širitev likovnih institucij v Sloveniji po drugi svetovni vojni
Moderatorka: Katarina Mohar

11.20 Miha Colner: Razstavna dejavnost v Lamutovem likovnem salonu (posnetek predavanja) 
11.40 Meta Kordiš: Razstavni salon Rotovž, Maribor (posnetek predavanja) 
12.00 Teja Merhar: Oddelek Dokumentacija-arhiv, Moderna galerija, Ljubljana (posnetek predavanja) 
12.20 Razprava

Razstavljanje sodobne umetnosti I  
Moderator: Vladimir Vidmar

14.00 Christophe Barbeau: Kuratorjeve sobe (posnetek predavanja) 
14.20 Emi Finkelstein: Revizija muzeja. Razstavljanje zbirke Moderne galerije Arteast 2000+ v Berlin (posnetek predavanja) 
14.40 Ivana Meštrov, Ksenija Orelj: Razstavljanje muzejskih zbirk v času hiperprodukcije – spajanje tradicionalnih in eksperimentalnih pristopov (posnetek predavanja) 
15.00 Razprava

Razstavljanje sodobne umetnosti II  
Moderatorka: Urška Jurman

16.00 Neja Kaiser: Razstavljanje performansa na Slovenskem. Primer razstave Body and the East (posnetek predavanja) 
16.20 Kaja Kraner: Medij spletne razstave. Med demokratizacijo in razmislekom logike digitalnega (posnetek predavanja) 
16.40 Petja Grafenauer, Nataša Ivanović: Umetniško delo v okviru protestnega gibanja 2020/2021 (posnetek predavanja) 
17.00 Razprava

Simpozij je potekal v slovenskem in angleškem jeziku. Simpozij je nastal v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo, Koroške galerije likovnih umetnosti in Galerije Božidar Jakac ter Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sklopu raziskovalnega projekta Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137 ).

Simpozij finančno podpirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in ERSTE sklad.

V letošnjem seminarju bomo obravnavali razvoj likovne umetnosti, likovnega razstavljanja in umetnostnih institucij na Slovenskem, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru v letih 1969–1996. Zadnja desetletja 20. stoletja so bila na likovnem področju dokaj burna, saj je to tako globalno kot pri nas doživljalo izjemen razvoj in stalne, močne spremembe na vseh ravneh (povečana institucionalizacija, bienalizacija, rast trga, nove umetniške in razstavne prakse itd.). Pri nas je bilo umetnostno dogajanje zelo zaznamovano tudi politično: Titovi smrti in turbulentnim osemdesetim je sledil v začetku devetdesetih let razpad Jugoslavije. Namesto stabilne federacije smo dobili kopico medsebojno vojskujočih se samostojnih držav, socialistično ureditev pa sta zamenjala strankarski sistem in kapitalizem.

Poskušali bomo razumeti, kako se likovna umetnost in razstavljanje uveljavljata v takšnem, politično naelektrenem okolju. Ukvarjali se bomo z razmerjem med razstavo in umetnostjo ter ugotavljali, kakšne razstave so pri nas uspešne in kakšni so njihovi učinki. Pozorni bomo na to, kdo in zakaj organizira in/ali financira razstave ter kako se ob njih in z njimi strukturirajo umetniški statusi, dogaja feminizacija področja, odvija odpiranje novih likovnih šol in podobno. Rdeča nit predavanj bo obravnava izbranih primerov razstavljanja, kjer bomo naredili kronološki lok od radikalnih razstavnih praks Skupine OHO v poznih šestdesetih letih 20. stoletja do realizacije mednarodne bienalne razstave Manifesta v Ljubljani leta 2000. Ob tolmačenju teh povezanih, a raznovrstnih fenomenov se nam bodo postopoma razkrivali notranja logika in principi delovanja slovenskega umetnostnega sistema.

Seminar organizirata Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo Igor Zabel.

IVANA BAGO
Jugoslovanski fanonizem v treh (razstavnih) dejanjih: 1950/1972/1989
24. maj 2021, spletno predavanje
Več
Video posnetek (v angleščini)

ANA EREŠ
Razstavljanje jugoslovanske umetnosti na Beneškem bienalu (1948–1990): Zgodovina spreminjajočih se reprezentacij
26. april 2021, spletno predavanje
Več

Video posnetek (v angleščini)

BRANISLAV DIMITRIJEVIĆ
»Nove umetniške prakse« na razstavah in v institucionalnih politikah v Srbiji 1967–1983
30. marec 2021, spletno predavanje
Več
Video posnetek (v angleščini)

POGOVOR Z MILENKOM MATANOVIĆEM
22. maj 2017, 18.00, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana

Milenko Matanović, v 1960-ih delujoč v Skupini OHO, je avtor nekaterih slovenskih ikoničnih del: Triglav (1968), Žito in vrvica (1969) in Projekt, 30. april 1970. Konstelacija sveč na polju ustreza konstelaciji zvezd na nebu (1970).
V začetku 1970-ih se je preselili v ZDA, kjer je ustanovil in do pred kratkim vodil  Pomegranate Center  (center Granatno jabolko), ki opravlja različne naloge, predvsem pa mestnim soseskam in drugim skupnostim pomaga načrtovati in graditi skupne prostore za druženje.

Več

Video posnetek pogovora  (v angleščini)

V tem nizu predavanj obravnavamo razvoj likovne umetnosti, likovnega razstavljanja in institucij na Slovenskem, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru v letih 1919–1969. Težavno obdobje po 1. svetovni vojni je zaznamoval šok ob razpadu t. i. dvojne monarhije, ki je končal našo večstoletno vključenost v avstrijski kulturni prostor, njegove standarde in infrastrukturo. Slovenci smo bili nenadoma razbiti med več držav, v večinskem delu pa smo postali državljani novonastale, kulturno raznolike jugoslovanske monarhije, ki je dolgo ostala brez enotne in učinkovite kulturne politike. Že po par desetletjih, po pretresu 2. svetovne vojne, je centralistično monarhijo zamenjala federativna, socialistična ureditev s spet novim pogledom na kulturo in umetnost ter njuno vlogo v družbi.

Poskušali bomo razumeti, kako se v takšnem, politično naelektrenem okolju likovna umetnost in razstavljanje pojavljata in uveljavljata. Ukvarjali se bomo z razmerjem med razstavo in umetnostjo ter ugotavljali, kakšne razstave so pri nas uspešne oziroma kje se pri razstavljanju najpogosteje zalomi. Pozorni bomo na to, kdo organizira in/ali financira razstave in zakaj. Rdeča nit predavanj bo obravnava izbranih primerov razstavljanja. Kako so, denimo, razstavljali Avgust Černigoj, Neodvisni, Skupina OHO in zakaj so razstavljali tako, kot so? Spraševali se bomo, kako in zakaj je po 2. svetovni vojni prišlo do pospešene institucionalizacije sodobne umetnosti in razrasti cikličnih razstav? Ob tolmačenju konkretnih primerov se nam bodo sproti razkrivali notranja logika in principi delovanja slovenskega umetnostnega sistema. 

PETAR PRELOG
Nova umetnost pred javnostjo: razstave na Hrvaškem med svetovnima vojnama
1. marec 2021, 16.30, spletno predavanje
Več
Video posnetek pogovora  (v hrvaščini)

Ljubljana, 5.  in 6. december 2019

Nedavno smo praznovali nekaj častivrednih obletnic slovenskih likovnih institucij. Leta 2017 je minilo 60 let od ustanovitve Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Leto 2018 sta zaznamovali 100-letnica Narodne galerije in 70-letnica Moderne galerije. Letos praznujemo 65. leto delovanja Umetnostne galerije Maribor, 45. leto Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in 110. obletnico odprtja Jakopičevega paviljona, ki je naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti.

Šopek pomembnih obletnic ni dober razlog le za slavje, temveč tudi za pozornejši razmislek o naši več kot stoletni praksi rednega razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja. Aktualnost simpozijske teme najbolje potrjujeta dober odziv razpravljavcev in pestrost z razstavljanjem povezanih vsebin, ki so bile prav v zadnjih letih raziskane in postavljene v  mednarodni kontekst.

Simpozij odpiramo z umetnostnimi društvi, ki so v sredini 19. stoletja prva pri nas uvedla rednejše razstavljanje sodobne umetnosti. Izbrane razstave, razstavne programe, institucije in druge fenomene s področja razstavljanja nato obravnavamo in presojamo v kronološkem loku in iz najrazličnejših vidikov. Dobršen del prispevkov premišlja trajnejše tematske, programske, geografske ali politične usmeritve institucij, ki se ob tem pokažejo kot pomembne, če ne kar ključne akterke v usmerjanju in obvladovanju našega likovnega področja. Vsebine se zgostijo tudi v raziskovanju, kako se je odvila pospešena institucionalizacija umetnosti, arhitekture in oblikovanja po drugi svetovni vojni ter kako in zakaj nas je kmalu zatem zajel val cikličnih, zlasti bienalnih prireditev. Simpozij zaključujemo z analizami za zadnja desetletja značilnih kuratorskih praks, novih razstavnih formatov in tudi novih oblik institucij.

Poleg orisanega novega znanja prinaša simpozij introspekcijo in poskuse razjasniti tudi težje sledljive učinke našega delovanja. Razmišljanja, kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti nasploh in kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji, usmerja želja po globljem razumevanju tako samega medija razstave kot notranje logike in principov delovanja slovenskega umetnostnega sistema.

Četrtek, 5. december 2019

10.00 Pozdravni nagovori: Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), in Andreja Hribernik (KGLU), predstavnica organizacijskega odbora
 

Razstavljanje na Slovenskem do druge svetovne vojne
Moderatorka: Beti Žerovc

10.10 Miha Valant: Razstavna dejavnost filiale Avstrijskega umetnostnega društva v Ljubljani (video posnetek)
10.30 Renata Komić Marn: »Kot kulturno zgodovinski pojav je pa portret naravnost neizčrpen.« Portreti, njihovi lastniki in raziskovalci v luči Razstave portretnega slikarstva na Slovenskem (video posnetek)
10.50 Maruša Dražil: Razstave v Salonu Kos in Galeriji Obersnel v 30. in 40. letih (video posnetek)
11.10 Anja Iskra: Razstavljanje v času nacionalsocialistične okupacije. Likovna razstava spodnještajerskih umetnikov v Mariboru septembra 1943 (video posnetek)
11.30 Razprava

Kulturna politika in razstavljanje v socialistični Jugoslaviji
Moderatorka: Asta Vrečko

12.10 Katarina Mohar: Razstava del sovjetskih slikarjev v Moderni galeriji v Ljubljani leta 1947 (video posnetek)
12.30 Lovorka Magaš Bilandžić, Patricia Počanić: Razstava Stanovanje za naše razmere, stanovanjski razvoj in moderno življenje v Jugoslaviji v 50. letih (video posnetek)
12.50 Teja Merhar: Mednarodno kulturno sodelovanje Jugoslavije z državami članicami gibanja neuvrščenih

14.30 Gregor Dražil: ZDA na Grafičnem bienalu Ljubljana (video posnetek)
14.50 Megan C. McShane: Razstavljanje OHO. Konceptualno delo Davida Neza na pomembnih slovenskih eksperimentalnih razstavah iz leta 1969 (video posnetek)
15.10 Ana Ereš: Razstavljanje novih umetniških praks v tujini. Primer jugoslovanske razstave leta 1976 na Beneškem bienalu
15.30 Razprava

Razstave arhitekture in oblikovanja
Moderatorka: Martina Malešič

16.20 Cvetka Požar: Razstavljanje grafičnega oblikovanja v 20. stoletju v Sloveniji, s poudarkom na razstavah plakatov (video posnetek)
16.40 Maja Vardjan: Oblikovalska razstava kot katalizator sprememb – Bienale oblikovanja (BIO), Ljubljana (video posnetek)
17.00 Nika Grabar: Arhitektura odprtih hiš (video posnetek)
17.20 Razprava

Petek, 6. december 2019

Razstavni projekti in programi v 70. in 80. letih
Moderatorka: Katarina Mohar

9.30 Asta Vrečko: Razstava Slovenska likovna umetnost 1945−1978 leta 1979 (video posnetek)
9.50 Tina Fortič Jakopič: Likovne razstave znotraj prodajnih galerij. Primer Galerije Ars in Galerije Labirint (video posnetek)
10.10 Andreja Hribernik: Razstave pod okriljem Organizacije združenih narodov v Koroški galeriji (video posnetek)
10.30 Vasja Nagy-Hofbauer: Fotografija v Obalnih galerijah Piran (video posnetek)
10.50 Razprava

Ciklične razstave
Moderatorka: Andreja Hribernik

11.30 Meta Kordiš: Trienale Ekologija in umetnost – EKO (1980–2005–2020), Maribor (video posnetek)
11.50 Živa Brglez, Tjaša Pogačar: Festival kot oblika razstavljanja intermedijskih umetnosti. Primer Mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU) v drugi polovici 90. let (video posnetek)
12.10 Hana Ostan Ožbolt: U3, Trienale sodobne (slovenske) umetnosti – formacija in prelom med 1. in 2. edicijo (video posnetek)
12.30 Razprava

Razstavljanje in mreženje
Moderatorka: Urška Jurman

14.00 Petja Grafenauer, Nataša Ivanović: Postavitve razstav – Grafični bienale Ljubljana (video posnetek)
14.20 Tihana Puc: Razstavljanje v Sloveniji. Razstavne mreže sodobnih umetnikov s Hrvaške
14.40 Miha Kelemina: »Programu moraš dovoliti, da dela napake, drugače postane kot hamburger.« Vpliv Mreže SCCA in Sorosovega centra za sodobne umetnosti – Ljubljana na razstavno dejavnost v Sloveniji v 90. letih (video posnetek)
15.00 Razprava

Razstava kot medij
Moderatorka: Alenka Gregorič

16.00 Kaja Kraner: Repozicioniranje nacionalne umetnosti? Razstavljanje nacionalne in mednarodne zbirke Moderne galerije od 90. let naprej (video posnetek)
16.20 Domen Ograjenšek: Epistemologija tematske skupinske razstave (video posnetek)
16.40 Alenka Pirman: Podtaknjenci (video posnetek)
17.00 Razprava

Prizorišče: Mestni muzej, Gosposka 15, Ljubljana

Simpozij je nastal v sodelovanju Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Muzeja in galerij mesta Ljubljana, Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo, Koroške galerije likovnih umetnosti in Galerije Božidar Jakac ter s podporo ERSTE sklada.

Ljubljana, 18. in 19. oktober 2018
    
Danes se spomenike, povezane s 1. svetovno vojno, ki so nastali v medvojni Jugoslaviji, praviloma obravnava ločeno, v okvirih držav naslednic. Simpozij bo poskušal predstaviti čim bolj celovito sliko te produkcije in zarisati njene skupne značilnosti, a obenem tudi razlike, v veliki meri pogojene z zelo raznolikimi lokalnimi tradicijami komemoriranja in postavljanja obeležij.
    Drugi cilj simpozija je razmislek o tem, kako so se v spomenike vpisovale težnje po krepitvi skupne jugoslovanske identitete, vzpostavljanju kolektivnega imaginarija in čim bolj enotni, prepoznavni vizualni podobi mlade države. Jugoslavija je imela na tem področju precejšnje težave, ki jim niso botrovale le notranje mednacionalne in politične napetosti ter nedomišljena državna kulturna politika, temveč tudi pomanjkanje združujočih skupnih zgodb in spominov. Ker so se jugoslovanski narodi pred združitvijo pogosto znašli v antagonističnih političnih taborih, so zgodbe iz preteklosti na mlado državo lahko učinkovale celo skrajno razdiralno.
    Tudi produkcija spomenikov, posvečenih vojnim dosežkom in padlim v 1. svetovni vojni, je bila kočljiva, saj so se v isti državi znašli tako zmagovalci kot poraženci, borce z ene in druge strani se je sočasno pokopavalo in se jih spominjalo. Spomeniki, ki običajno neposredno in glasno pripovedujejo, da mrtvi niso padli zaman in živi živijo vrednote, za katere so se borili, niso bili mogoči. Iskrena ali pragmatična solidarnost je zmagovalce vsaj na začetku omejevala, da bi se prosto razmahnili v evforičnem, zmagoslavnem narativu. Še toliko bolj je bila omejena stran poražencev, saj se je zgodilo ravno obratno od tega, za kar se je borila, in smrti preštevilnih padlih nikakor ni bilo mogoče osmisliti.

četrtek, 18. oktober 2018: Produkcija spomenikov, povezanih s 1. svetovno vojno, v različnih delih Jugoslavije
vodita Božidar Jezernik in Olga Manojlović Pintar

10.30 uvodni nagovori
11.00 Beti Žerovc: Razvoj javnega spomenika na območju bodoče Jugoslavije (v angleškem jeziku)
11.30 Petra Svoljšak: Kamni spomina: Kako in zakaj so nastajali spomeniki med 1. svetovno vojno – primer slovenskega prostora in soške fronte (v angleškem jeziku)
 
12.30 Marko Štepec: Spomeniki 1. svetovne vojne v Sloveniji (v slovenskem jeziku)
13.00 Ljiljana Dobrovšak: Prostori spomina na 1. svetovno vojno na Hrvaškem (v hrvaškem jeziku)
13.30 Andrea Baotić-Rustanbegović: Spomeniki žrtvam 1. svetovne vojne: Komemorativne prakse v Bosni in Hercegovini (v angleškem jeziku)

15.00 Nenad Lajbenšperger: Spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno, v Srbiji brez pokrajin, v Vojvodini in v tujini (v angleškem jeziku)
15.30 Danilo Šarenac: Spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno, na ozemlju Makedonije, Kosova in Črne Gore ter spomeniki tujim vojakom v Srbiji in Makedoniji (v angleškem jeziku)
16.00 pogovor s predavatelji
* 17.00 individualne konzultacije predavateljev za študente in raziskovalce spomenikov (po predhodni prijavi na: info@igorzabel.org)

petek, 19. oktober 2018: Spomeniki v službi države
vodita Danilo Šarenac in Beti Žerovc

10.30 Olga Manojlović Pintar: Spomeniki junakom in žrtvam 1. svetovne vojne in politika spominjanja v Jugoslaviji (v angleškem jeziku)
11.00 Borut Klabjan: Nasilje v prostoru: Markacija obmejnega prostora v severnem Jadranu v prvi polovici 20. stoletja (v angleškem jeziku)
11.30 Dalibor Prančević: Ivan Meštrović in 1. svetovna vojna: Pot umetnika od izseljenskega aktivizma do državnih naročil (v angleškem jeziku)

12.30 Barbara Vujanović: Oblikovanje naroda: Medvojni spomeniki v kontekstu zagrebške likovne akademije (v angleškem jeziku)
13.00 Aleksandar Ignjatović: Jugoslovanstvo skozi sintakso klasicizma: Spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno, v Beogradu in Ljubljani, 1931–39 (v angleškem jeziku)
13.30 pogovor s predavatelji
* 15.00 individualne konzultacije predavateljev za študente in raziskovalce spomenikov (po predhodni prijavi na info@igorzabel.org)

Prizorišče: Moderna galerija, Cankarjeva 15, Ljubljana

Simpozij je posvečen Špelci Čopič (1922–2014), poznavalki in interpretinji slovenskega in jugoslovanskega kiparstva ter javnih spomenikov v 20. stoletju. Spomnili se je bomo tudi s priložnostno spominsko vitrino.

Organizator: Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Simpozij je del seminarja Umetnost za skupnostno rabo.
Partnerja: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Moderna galerija.
Simpozij se pridružuje mednarodnemu projektu in razstavi Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–41), ki se bo v Moderni galeriji odprla spomladi 2019.

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na nov niz javnih predavanj Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes.

V okviru cikla obravnavamo razvoj razstavljanja in likovnih institucij na Slovenskem, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru. V lanskem letu smo začeli z obravnavo začetkov modernega razstavljanja pri nas, v prvi polovici 19. stoletja, v letošnjem in v prihodnjih letih pa se pomikamo skozi razvoj razstavljanja in likovne institucionalizacije vse do danes. Obravnavamo različne vidike razstavljanja – institucije, postavitve, umetnine, občinstvo itd.; rdeča nit predavanj pa je obravnava izbranih fenomenov institucionalizacije umetnosti, predvsem razstav ter načinov razstavljanja.
 

Drugo leto seminarja obravnavamo likovno razstavljanje na Slovenskem in v srednji Evropi od leta 1890 do 1918. Na Slovenskem to obdobje zaznamuje izrazito širjenje likovnega področja na različnih ravneh. Zaznamo velik porast delujočih umetnikov, med katerimi se številni vključujejo in združujejo v razna formalna in neformalna umetnostna združenja, nekateri pa so tudi širše kulturnopolitično aktivni. Pri razstavljanju in institucionalizaciji likovne umetnosti si sledijo različne pobude in tudi nekaj dejanskih vidnejših realizacij, kot so institucija slovenske umetniške razstave (1900 in 1902 v Ljubljani, 1907 v Trstu), Jakopičevo zasebno razstavišče za sodobno umetnost (1909) in ustanovitev društva Narodne galerije (1918), ki nato v nekaj letih pridobi prostore v stavbi, kjer je Narodna galerija še danes.

Opisani premiki s podeželskim tempom sledijo splošnim evropskim trendom na področju likovne umetnosti in njenega razstavljanja, značilno jih opredeljujejo še lega slovenskega prostora in avstrijske politične razmere. Celotno izbrano obdobje zaznamuje izrazit nacionalizem, ki likovnike sili, da se pri svojem delovanju glasno politično opredeljujejo in se tudi, če so slovensko čuteči, namesto od običajne usmeritve k zahodnim likovnim središčem zbližujejo s slovanskim svetom (Praga, Balkan). Kljub temu ključni likovni središči za naše kraje ostajata Dunaj in München, ki umetnikom predstavljata izhodiščni referenčni okvir, v razmerju do katerega se izoblikujejo in na katerega se nato opirajo in sklicujejo v svojem delu. To velja tudi v kulturnopolitičnem in organizacijskem pogledu, saj so tamkajšnja infrastruktura, predvsem pa društva in secesijska združenja izjemno vplivni kulturnopolitični in ekonomski modeli, po katerih se ravna naše infrastrukturno delovanje in samoorganiziranje umetnikov. V seminarju se posvečamo osvetljevanju tega dogajanja, med drugim z refleksijo umetnostnih institucij in razstav kot mehanizmov, ki nastajajo ali se vsaj napajajo iz političnih in agitacijskih potreb določenih nacionalnih ali političnih skupin. Razstava se med drugim izkazuje za ključen medij pri hitrem skonstruiranju in vzpostavitvi fenomena slovenske likovne umetnosti.

Beti Žerovc, vodja programa

TOMAŽ BREJC: Ideje, termini, razstave in slike iz začetkov modernizma

Prvo predavanje: Apologija moderne umetnosti
15. januar 2018, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek

Drugo predavanje: Impresija, štimunga, vživetje in izraz
16. januar 2018, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek

Več

KATJA MAHNIČ

Josip Mantuani in zbirka slik Deželnega muzeja za Kranjsko (1909−24)
torek, 9. januar 2018, 14.30, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek

Več

GUDRUN DANZER

Umetnostni sistem v Gradcu od ustanovitve Štajerskega umetnostnega društva leta 1865 do konca avstro-ogrske monarhije leta 1918, 1. del
ponedeljek, 4. december 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)

Umetnostni sistem v Gradcu od ustanovitve Štajerskega umetnostnega društva leta 1865 do konca avstro-ogrske monarhije leta 1918, 2. del
torek, 5. december 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)

Več

MICHELLE FACOS

Umetniki, razstave in institucije v Združenih državah 1890−1918
ponedeljek, 6. november 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek  (v angleščini)

Umetniki, razstave in institucije v Skandinaviji 1890−1918
torek, 7. november 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)

Več

GAŠPER CERKOVNIK

Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani
ponedeljek, 23. oktober 2017, 12.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Video posnetek

Več

Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Podpora: ERSTE sklad, Avstrijski kulturni forum

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na niz javnih predavanj v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo, ki bo v letošnjem in naslednjih letih potekal pod naslovom Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes.

V okviru cikla bomo nekaj let obravnavali razvoj razstavljanja in likovnih institucij na Slovenskem, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru. Začeli bomo v prvi polovici 19. stoletja, z začetki modernega razstavljanja pri nas in se nato pomikali skozi razvoj razstavljanja in likovne institucionalizacije vse do danes. Obravnavali bomo različne vidike razstavljanja – institucije, postavitve, umetnine, občinstvo itd. – in poskušali razumeti, kako in zakaj se pri nas razstavljanje pojavlja in uveljavlja. Ukvarjali se bomo z razmerjem med razstavo in umetnostjo ter ugotavljali, kakšne razstave so pri nas uspešne in kje se pri razstavljanju najpogosteje zalomi. Pozorni bomo na to, kdo organizira in/ali financira razstave in zakaj. Razmišljali bomo o tem, kakšna je bila vloga razstave v nacionalističnih in političnih diskurzih 19. in 20. stoletja ter kakšna je danes.

Rdeča nit predavanj bo obravnava izbranih fenomenov institucionalizacije umetnosti, predvsem razstav ter načinov razstavljanja. Spraševali se bomo, kako so, denimo, razstavljali Mihael Stroj, Anton Karinger, Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Avgust Černigoj, Neodvisni, Skupina OHO in zakaj so razstavljali, tako kot so? Kako se je odvila pospešena institucionalizacija sodobne umetnosti po drugi svetovni vojni in zakaj se nam je »zgodil« pravi val bienalnih manifestacij v 1970-ih in 1980-ih? Zanimalo nas bo, kakšna je vloga kustosov pri razstavah in kakšne spremembe prinesejo v slovensko razstavljanje sodobne kuratorske prakse? Ob tolmačenju konkretnih primerov se nam bodo sproti razkrivali notranja logika in principi delovanja slovenskega umetnostnega sistema.

V prvem letu seminarja bomo obravnavali 19. stoletje, ki tudi na Slovensko prinese široko uvajanje splošnega in poklicnega šolstva, to pa vključuje tudi pouk risanja v različnih oblikah (kar omogoči zaposlitev ali dodaten zaslužek številnim slikarjem). Počasi se uveljavi meščansko naročništvo in zbirateljstvo, ustanovljena je prva institucija, ki zbira in hrani (tudi) likovno umetnost, Kranjski deželni muzej. V 1860-ih pride tudi do kontinuiranega razstavljanja sodobne umetnosti na skupinskih razstavah v ljubljanski Kazini, ki sproži tudi vedno bolj skrbno poročanje o umetnosti in umetnostnih dogodkih v kranjskih medijih.

Ker zastavitev umetnostnega sistema v 19. stoletju, tako nasploh kot znotraj držav in dežel, predstavlja osnovo sodobnega umetnostnega sistema (oziroma nacionalnih umetnostnih sistemov) in se številne prakse sistemskega delovanja pozneje ne uvajajo na novo, temveč se le spreminjajo in nadgrajujejo, je dobro razumevanje začetkov nujno za razumevanje razvoja tako umetnostnega sistema kot umetnosti tudi v 20. stoletju in vse do danes. Povezave likovnih institucij z razvojem modernih in nacionalnih držav ter s fenomeni, kot je naraščajoča sekularizacija, globalizacija ali turizem, so bistvene za razumevanje, zakaj so stvari na umetnostnem področju takšne, kakršne so, in zakaj se vse do danes umetnostni sistem tako zelo uspešno krepi in razrašča. Kot je v lucidni študiji Marketing Modernism in Fin-de-Siècle Europe pokazal Robert Jensen, estetski modernizem že v svojih začetkih ni proizvedel le korpusa umetnin in množice »-izmov«, temveč tudi korpus institucij, matrico praks, ki so bile za razliko od umetnosti skoraj brez odpora sprejete pri evropskem in ameriškem likovnem občinstvu.

Beti Žerovc

NATAŠA IVANOVIĆ

Opazovalec in območja gledanja na prelomu 18. v 19. stoletje v habsburški monarhiji: Krajina, ujeta v grafiko Lovra Janše (1749–1812)
torek, 25. oktober 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek
Več

ALESSANDRO QUINZI
 

Tržaški umetnostni sistem v prvi polovici 19. stoletja
ponedeljek, 7. november 2016, 19.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek

Tržaški umetnostni sistem od srede 19. stoletja do leta 1910
torek, 8. november 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek

Več

IVANA MANCE

Slovnik umjetnikah jugoslavenskih (1858) Ivana Kukuljevića Sakcinskega: Prvi leksikon hrvaške in slovenske umetnosti
torek, 29. november 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)
Več

IRENA KRAŠEVAC

Društvo umetnosti – razstave in organiziranje likovnega življenja v Zagrebu 19. stoletja
ponedeljek, 12. december 2016, 19.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek (v hrvaškem jeziku)

Začetki umetniškega šolanja v Zagrebu 19. stoletja – Od risarske šole do Kraljeve deželne moške obrtne šole
torek, 13. deceber 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek (v hrvaškem jeziku)

Več

RENATA KOMIĆ MARN

Umetnostni trg na Kranjskem v tretji četrtini 19. stoletja na primeru zbirateljskih praks Edvarda viteza pl. Strahla (1817–1884)
ponedeljek, 9. januar 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Lj
Video posnetek

Strahlova galerija v Stari Loki v kontekstu razstavne dejavnosti na Kranjskem v tretji četrtini 19. stoletja
torek, 10. januar 2017, 13.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Lj
Video posnetek

Več

Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na serijo javnih predavanj v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo, ki v letošnjem letu poteka pod naslovom Spomenik, performans, obred, telo. Predavanja bodo v angleščini.

Seminar obravnava dva prepoznavna umetnostna pojava v Jugoslaviji in njenih državah naslednicah: performans in monumentalne spomenike, povezane z 2. svetovno vojno. Obravnava zajema obdobje od konca 19. stoletja vse do danes; osredotoča se na šestdeseta in sedemdeseta leta, ko sta obe praksi na višku.

Glavni predmet seminarja so monumentalni spomeniki, posvečeni dogodkom med 2. svetovno vojno. Ti spomeniki imajo lahko zelo različne pojavnosti in jih je težko enotno opredeliti. Najambicioznejši projekti obeleževanja lahko vključujejo številne objekte različnih namembnosti, med drugim kulturne ali regijske centre (npr. spominski dom v Kolašinu, spomenik na Petrovi gori), ali velikopotezno posegajo v krajino (npr. obeležen in urejen sistem sprehajalnih in rekreacijskih poti na Poti spominov in tovarištva v Ljubljani). Zdi se, da nas danes še posebej navdušujejo monumentalni objekti, ki so izjemnih dimenzij, težijo k zelo izčiščenim formam ali k abstrakciji in so postavljeni v odmaknjeno naravo (npr. spomenika v Tjentištu in na Mrakovici/Kozara). Tradicija gradnje tovrstnih spomenikov je še danes izjemno živa, le da nastajajo spomeniki na drugačnih ideoloških izhodiščih (npr. Park spomina Teharje, še neizgrajeni Spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani).

Zelo impresivno poglavje jugoslovanske umetnosti predstavljajo tudi raznolike performativne umetniške prakse. Jugoslovanski ustvarjalci performansa (Marina Abramović, Skupina OHO, Sanja Iveković idr.) so bili dobro informirani in zelo dobro mednarodo povezani; pomembni tuji predstavniki te umetnostne zvrsti so prihajali v Jugoslavijo na obiske ali na umetnostne dogodke (Gina Pane, Ana Mendieta, Joseph Beuys, Walter de Maria idr.). Jugoslovanski performans izredno težko postavimo na skupni imenovalec, čeprav se ga je sčasoma oprijela posplošena oznaka, da je izrecno političen. V povezavi z našo temo se zdita zanimivi dejstvi, da nekateri ključni umetniki performansa izhajajo iz družin pomembnih funkcionarjev oziroma osebnosti v povojni Jugoslaviji ter da se to v njihovih biografijah izrecno poudarja.

Sopostavitev monumentalnega spomenika in performansa se lahko zdi nenavadna, saj na prvi pogled nimata nič skupnega. V oči bijejo razlike v samem mediju, namenih, različnih občinstvih. Vendar analiza pokaže tudi vrsto stičnih točk in podobnosti: obe praksi sta bili na vrhuncu praktično v istem času; pri obeh so močno prisotne ritualne dimenzije in obe izjemno aktivno vključujeta telo; obe imata veliko moč vzbujanja intenzivnega doživljanja in vzpostavljanja identitete; obe povsem premišljeno in načrtno posegata po skrajnostih.

Po razpadu Jugoslavije so bili spomeniki NOB pogosto verbalna in fizična tarča obračunavanj, vendar tudi pozitivna fascinacija z njimi v zadnjih letih vztrajno narašča. Morda je vzrok fascinacije za mnoge nenavaden videz spomenikov, ki včasih nastopa v povezavi z romantično očaranostjo nad socialističnimi ruševinami. Nekatere pa begajo vprašanja, kako je bilo mogoče množično uveljavljati modernistična načela in priti do izjemnih rezultatov prav v monumentalni javni spomeniški praksi, ki praviloma nikjer ni bila naklonjena široki rabi dosledno izpeljanih modernističnih pristopov, in to prav v okolju, na katerega se danes lepi oznaka totalitarnosti. Ker so za tovrstne spomenike toliko kot umetniki »odgovorni« njihovi naročniki, se postavlja vprašanje, zakaj so ti ravnali, kot so.

Beti Žerovc

SONJA LEBOŠ: Bogdan Bogdanović - Arhitektura kot aplikativna antropologija
Ponedeljek, 5. oktober 2015, ob 18.00, Filozofska fakulteta (FF), Ljubljana
Video posnetek predavanja (v angleščini)

Več

HEIKE KARGE

Spomin v kamnu – okameneli spomin? Spomeniki in spomin na 2. svetovno vojno v Jugoslaviji
Ponedeljek, 9. november 2015, ob 12.00, FF
Video posnetek (v angleščini)

Biografije spomenikov – Primer Jasenovac
Ponedeljek, 9. november 2015, ob 18.00, +MSUM
Video posnetek (v angleščini)

Več

SANJA HORVATINČIĆ

Genealogija forme. Pregled tipologije spomenikov NOB-ja, revolucije in delavskega gibanja na Hrvaškem
Torek, 10. november 2015, ob 13.00, FF
Video posnetek (v angleščini)

Smisel in možnost spomenika. Umetniška produkcija in kritiška recepcija spomenikov v socialistični Jugoslaviji
Sreda, 11. november 2015, ob 18.00, +MSUM
Video posnetek (v angleščini)

Več

BOJANA PEJIĆ 
Nastajanje komunističnega telesa: Politika reprezentacije in prostorsko umeščanje oblasti v SFR Jugoslaviji (1945–1991)

Prvo predavanje: Telo na delu
Ponedeljek, 16. november 2015, ob 13.00, FF
Video posnetek (v angleščini)

Drugo predavanje: Produkcija neznane junakinje
Torek, 17. november 2015, ob 18.00, +MSUM
Video posnetek (v angleščini)

Več

MECHTILD WIDRICH 

1. predavanje: Delegirani performans, delegirana arhitektura
Ponedeljek, 11. januar 2016, Filozofska fakulteta
Video posnetek (v angleščini)

Pogovor Beti Žerovc in Mechtild Widrich o performativnih spomenikih
Torek, 12. januar 2016, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Video posnetek (v angleščini)

2. predavanje: Performativni spomeniki
Torek, 12. januar 2016, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Video posnetek (v angleščini)

Več