Umetnost – Koliko še ideja za bodočnost?

06.12.2018

6. december, 13.00–19.00, Moderna galerija
sodelujoči: Clémentine Deliss, Zoran Erić, iLiana Fokianaki, Ana Janevski, Nomaduma Masilela, Cuauhtémoc Medina González, Lívia Páldi, Marjetica Potrč, Marcelo Rezende, Adam Szymczyk

Konferenca se posveča pojmovanju sodobne umetnosti in še posebej vprašanju, koliko je zmožna oblikovati ideje za bodočnost. Če je bil modernizem v veliki meri usmerjen v bodočnost, postmodernizem pa v preteklost, nas zanima, katera časovnost določa sodobno umetnost? Sprašujemo se tudi, kaj pravzaprav pomeni to, da je sodobna umetnost globalna umetnost? Ali gre za koncept, ki ga sooblikujejo subjekti iz različnih prostorov sveta, ali za konstrukt globalnega umetnostnega sistema, ki se je razmahnil po letu 1989, ko je »stari prvi svet« triumfalno širil doktrino neoliberalnega kapitalizma po vsej obli?

Povezava v živo / streaming

PROGRAM

13.00–13.15 → pozdravna nagovora: Zdenka Badovinac (MG+MSUM) in Urška Jurman (Društvo Igor Zabel)

Prvi panel: Kaj je globalna umetnost?
Dandanes veliki svetovni muzeji vse bolj predstavljajo umetnost na temelju geografske raznovrstnosti. A kaj je pri tem zavzemanju za heterogenost pravzaprav ostal skupni imenovalec? Zadnja documenta se je na primer zavzela za globalno raznovrstnost tako, da je stopila onkraj umetnosti in na razstavo vključila tudi tradicionalne prakse lokalnih kultur staroselskih skupnosti, katerim je kolonializem vsilil zahodno pojmovanje umetnosti in kulture. Kaj imajo od teh reprezentacij raznovrstnosti posamični lokalni prostori in koliko se tako obravnavana raznovrstnost lahko sploh izogne mehanizmom kapitala in njegovih kulturnih industrij? Komu vse so namenjeni kritični glasovi, ki jih oblikujejo mednarodne razstave?


13.15–14.00 → Marcelo Rezende: Notranja brazgotina
Globalizem – fin de siècle – globalni muzej – globalni diskurz – globalna umetnost? Je to odpravljeno, obljuba prihodnjih, svetlejših dni? Toda, kot nas vedno znova opomni filozof Louis Althusser, prihodnost traja večno.
Marcelo Rezende je kritik, kurator in publicist. Trenutno je sodirektor Kunstarchiv der Avantgarden v Dresdnu. Bil je tudi direktor Muzeja moderne umetnosti v Bahii (2012–15). Živi in dela v Salvadorju in Berlinu.

14.00–14.20 → Cuauhtémoc Medina González: Naj živi sinékdoha! V obrambo bienalov in globalizirane umetnosti
Razprava izhaja iz izkušenj aktualnega Šanghajskega bienala z namenom obrambe bienalne umetnosti in globalizirane umetnosti, in sicer glede na to, kako predstavljata izkušnje partiklov, vključenih v globalne sinékdohe, brez posredništva generalizacije ali univerzalizma.
Cuauhtémoc Medina González je umetnostni kritik, kurator in umetnostni zgodovinar, ki živi in deluje v Ciudad de México. Bil je prvi pridruženi kustos latinskoameriške zbirke galerije Tate Modern (2002–08) in je glavni kustos 12. bienala v Šanghaju (2018).

14.20–14.40 → Nomaduma Rosa Masilela je publicistka, zgodovinarka in umetnica iz New Yorka, kjer zaključuje doktorat iz umetnostne zgodovine na Univerzi Columbia. Bila je članica kuratorske ekipe 10. berlinskega bienala sodobne umetnosti.

14.40–15.00 → Adam Szymczyk, Prihodnost neke iluzije?
Namesto singularnega razmišljanja si lahko zamislimo mnoštvo skupnih prihodnosti in pluriverzalno znanje – ne glede na to, kako progresivno globalna naj bi ta singularnost postala. Dozdevno realni, splošno sprejeti izrazi »moderne« in »sodobne umetnosti« so sistemsko ustvarjeni in reproducirani znotraj zahodnjaškega aparata, ki ga sestavljajo institucije, akterji in rituali kulture ter produkcije znanja. Pogoji vključenosti so povezani s kolonialnostjo moči. Opustitev določega védenja (unlearning) je predpogoj za razveljavitev te povezave (delinking).

Adam Szymczyk je bil umetniški vodja documente 14 v Atenah in Kasslu (2017). Leta 1997 je soustanovil Fundacijo Galerije Foksal v Varšavi. V obdobju 2004−14 je bil direktor Kunsthalle Basel, leta 2008 pa je sokuriral 5. berlinski bienale sodobne umetnosti. Trenutno živi in dela v Baslu v Švici.

15.00–15.15 → odmor

15.15–16.00 → razprava – mododerira Ana Janevski
Ana Janevski je kuratorka na Oddelku za medijske in performativne umetnosti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti.


Drugi panel: Umetnost, ideja za bodočnost
Sodobna umetnost pogosto opisuje bodočnost kot distopično, a poznamo veliko umetniških projektov, ki časa ne opisujejo, ampak se z njim stapljajo, v njem trajajo, se z njim razvijajo in tako na svoj način tudi soustvarjajo bodočnost. Sedanjost se je zarila v samo tkivo umetnosti in zdi se, da ima zaradi tega tudi večje možnosti, da to realnost spreminja. A četudi je sodobna umetnost pomemben družbeni agens in živahna platforma za različne mikropolitike, se je ob vsem tem treba vprašati, kakšen realni učinek v resnici ima. Katera izkušnja umetnosti je torej naša najpomembnejša popotnica za bodočnost?
 

16.15–17.00 → Clémentine Deliss: Rekalibriranje umetnostnih institucij k ekologiji remedijacije, subjektivitete in avtonomije
V dandanašnji Evropi morajo umetnostne institucije prepoznati svojo vlogo pri ustvarjanju in vzdrževanju zaščitnih struktur za umetnike in študente, da se ti lahko srečujejo, izmenjujejo, razvijajo samoinženirane in čezmejne oblike kolektivizacije. Današnja umetnostna institucija, ki se sooča z vse večjimi standardizacijo, kontrolnimi pregledi, odvečnostmi in proračunskimi rezi, mora biti, bolj kot kdajkoli prej, metabolična, subjektivna in pozorna.
Clémentine Deliss je kuratorka, založnica in kulturna zgodovinarka. V letih 2010−15 je vodila Muzej Weltkulturen v Frankfurtu. Je profesorica kuratorske teorije in dramaturške prakse na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju.

17.00–17.20 → Zoran Erić: Koncept sodobnosti v socialistični Jugoslaviji
V socialistični Jugoslaviji je bilo nekaj ključnih interpretacij koncepta sodobnosti razumljenih kot formativnih za konstrukcijo modela samoupravljanja in predvsem v kulturni sferi. V umetnostni praksi lahko tovrstne koncepte prepoznamo v manifestu skupine EXAT 51.
Zoran Erić dela kot glavni kustos v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu. Njegova raziskovalna področja so točke srečevanja v urbani geografiji, prostorsko-kulturni diskurz in teorija radikalne demokracije.

17.20–17.40 → iLiana Fokianaki: Prihodnja stanja umetnosti Institucionalizacija v dobi avtoritarnega statizma
Fokianaki preučuje, kako se institucionalne in kuratorske prakse odzivajo na aktualne gospodarske in družbenopolitične spremembe na Zahodu, tudi na premik liberalnih demokracij k temu, kar je Nicos Poulantzas imenoval avtoritarni statizem. Raziskuje, kako naj umetnost izraža svoj prihodnji obstoj preko akcij in sprememb v odnosu do ideološke pokrajine.
iLiana Fokianaki je publicistka in kuratorka, ki živi in dela v Atenah in Rotterdamu. Leta 2013 je ustanovila State of Concept Athens in je soustanoviteljica raziskovalne platforme Future Climates. Trenutno predava na Nizozemskem umetnostnem inštitutu.

17.40–18.00 → Marjetica Potrč: Nova znanja, velika pričakovanja
Marjetica Potrč je umetnica in arhitektka, ki živi in dela v Ljubljani in Berlinu. V obdobju 2011−18 je bila profesorica na Visoki šoli likovnih umetnosti HfBK v Hamburgu, kjer je vodila razred Oblikovanje za živi svet (Design for the Living World) o participatornem oblikovanju.

18.00–18.15 → odmor

18.15–19.00 → razprava – mododerira: Lívia Páldi
Lívia Páldi je kuratorka za vizualne umetnosti v Project Arts Centre v Dublinu.


Konfrenca je brezplačna; poteka v angleščini.
Koncept in organizacija: Moderna galerija, Ljubljana v sodelovanju z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo ter s podporo ERSTE sklada.

e-novice