Predavanji | Irena Kraševac: umetniško šolanje, razstave in organiziranje likovnega življenja v Zagrebu 19. stoletja

12.12.2016
Hrvaški salon, 1898
Hrvaški salon, 1898

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na dve predavanji Irene Kraševac v okviru seminarja  Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Predavanji bosta v hrvaščini.


IRENA KRAŠEVAC

Društvo umetnosti: razstave in organiziranje likovnega življenja v Zagrebu 19. stoletja
ponedeljek, 12. december 2016, 19.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Lj


V drugi polovici 19. stoletja preide umetnost iz večinoma cerkvene in zasebne sfere plemstva in meščanstva v javno domeno, ki se profesionalizira in popularizira z delovanjem Društva umetnosti (1868). To društvo je spodbudilo ustanovitev Muzeja za umetnost in obrt (1880) ter Obrtne šole (1882). Z osnovanjem akademije znanosti in umetnosti (1866), modernega vseučilišča (1874) in prve katedre za zgodovino umetnosti (1878) ter z donacijo slik starih mojstrov škofa Juraja Strossmayerja (1884) je Zagreb postal pomembno umetniško središče na širšem področju srednje in jugovzhodne Evrope. Z organiziranjem razstav v Zagrebu ter s sodelovanjem na razstavah na Dunaju, v Budimpešti, Kobenhavnu, Trstu in Parizu se je hrvaška umetnost zavihtela onkraj okvirjev lokalne sredine ter poskušala ujeti korak z evropskimi umetniškimi težnjami ob koncu 19. stoletja.
Predavanje se osredotoča na utemeljiteljsko obdobje (Gründerzeit) hrvaške umetniške scene in poskuša pojasniti kulturnozgodovinski kontekst obdobja, v katerem so nastale temeljne ustanove za razvoj hrvaške moderne umetnosti, ki jih je spodbudilo prav Društvo umetnosti in njegov ustanovitelj Iso Kršnjavi (1845−1927).

Začetki umetniškega šolanja v Zagrebu 19. stoletja: Od risarske šole do Kraljeve deželne moške obrtne šole
torek, 13. deceber 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Lj


Bolj sistematično likovno izobraževanje za širše družbene sloje je povezano z razsvetljenstvom in zakonsko predpisanim obveznim šolanjem. Šolski predpisi (Ratio educationis) z začetka 19. stoletja uvedejo pouk risanja kot obvezni predmet, smernice za poučevanje na področju celotne monarhije pa predpisuje dunajska akademija likovnih umetnosti. Zagrebška risarska šola je začela delovati leta 1781, ukinjena pa je bila po ustanovitvi obrtne šole leta 1882. Predavanje zajema zgodovino umetniškega šolanja v Zagrebu v 19. stoletju, s poudarkom na pomenu obrtne šole, ki je postala temelj poznejše akademije likovnih umetnosti.

Irena Kraševac je znanstvena svetnica na Inštitutu za zgodovino umetnosti v Zagrebu. Njeno raziskovalno področje je hrvaška umetnost 19. in prve polovice 20. stoletja, zlasti umetniško šolanje, zgodovina umetniških ustanov in hrvaška umetnost v srednjeevropskem kontekstu. Sodelovala je v projektih Hrvaškega sklada za znanost: Dalmatia - A Destination of European Grand Tour in the 18th and 19th Century; in Modern and Contemporary Artist Networks. Organisation and Communication Models of Collaborative Art Practices of the 20th and 21st Century. Je glavna urednica almanaha Peristil: Zbornik radova za povijest umjetnosti, ki ga izdaja Hrvaško društvo zgodovinarjev umetnosti (od 2011).

Bibliografija


Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

e-novice