Sonja Leboš: Bogdan Bogdanović - Arhitektura kot aplikativna antropologija

05.10.2015
Jasenovac, foto: Damil Kalogjera
Jasenovac, foto: Damil Kalogjera

predavanje (v angleščini)

Ponedeljek, 5. oktober 2015, ob 18.00
Filozofska fakulteta, predavalnica 343, Aškerčeva 2, Ljubljana


Na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani se v ponedeljek, 5. oktobra 2015, nadaljuje serija javnih predavanj v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo, pri pripravi katerih sodeluje tudi naše društvo. Seminar se posveča likovni umetnosti, ki nastaja za skupnostno rabo, doživljanje ali obredje in je običajno postavljena v javnem prostoru.

Letošnji seminar poteka pod naslovom Spomenik, performans, obred, telo. Osrednja tema sta dva prepoznavna umetnostna pojava v Jugoslaviji in njenih državah naslednicah: performans in monumentalni spomeniki, povezani z 2. svetovno vojno. Obravnava zajema obdobje od konca 19. stoletja vse do danes; osredotoča se na šestdeseta in sedemdeseta leta, ko sta obe praksi na višku.


Sonja Leboš: Bogdan Bogdanović - Arhitektura kot aplikativna antropologija
V predavanju bo Sonja Leboš predstavila Bogdanovićev opus v vsej njegovi kompleksnosti, tj. Bogdanovića kot pisatelja, arhitekta, pedagoga, kiparja in politika, s poudarkom na njegovem delu, povezanim z javnimi spomeniki NOB-ju, ki jih lahko najdemo v skoraj vseh republikah bivše Jugoslavije.

Kako, s kakšno obliko počastiti spomin na umrle žrtve fašizma v 2. svetovni vojni? To vprašanje se je postavilo, ko je bil Bogdanović zadolžen za obeležitev Jasenovca, tedaj, kot je menil sam Bogdanović, verjetno zadnjega neoznačenega taborišča smrti v Evropi.* Bogdanović se je odločil za transcivilizacijski, organski arhitekturni jezik.
Naslov predavanja se nanaša zgolj na eno od možnih branj Bogdanovićevega dela, pri čemer moramo imeti v mislih njegove interpretacije Adolfa Loosa, povzete v formulaciji, da »arhitekturo vedno lahko še enkrat povemo z besedami«, in se osredotočiti na intenzivnost komunikacije, ki jo Bogdanović zgradi med navidez zelo različnima disciplinama: arhitekturo in antropologijo, intenzivnost, ki je rezultat zmožnosti ene in druge, da delujeta z močjo opisnega.

Za Bogdanovićevo delo je pomembno, da v njem zaznamo moč performativne samorefleksije, ki se je razvila v nekakšno samomitologizacijo. Primerjaje delo Bogdanovića in nekaterih drugih arhitektov (V. Bakić, E. Ravnikar) se bo Sonja Leboš kritično ozrla tudi na problematiko kolektivnosti in performativnosti velikih spomenikov.
* Vir: Ukleti neimar (Doomed Architect), by Bogdan Bogdanović, Mediterran Publishing, Novi Sad, str. 158.

Sonja Leboš (Zagreb) je kulturna antropologinja, kuratorka in piska. Usposabljala se je tudi za arhitektko, scenografko in pedagoginjo umetnosti. Leta 2002 je ustanovila Zvezo za interdisciplinarne in medkulturne raziskave (ZIMR). Od takrat ustvarja kompleksne platforme za umetniško in znanstveno raziskovanje ter prakso, ki med drugim vključuje tudi področja filma, urbanologije in urbanizma ter urbane in vizualne antropologije. Je tudi sokuratorica razstave Bogdan Bogdanović – The Doomed Architect in urednica študije Space of Identity, Space of Interaction, Space of Alteration. Od leta 2013 redno sodeluje s sivo)(cono – prostorom za sodobno in medijsko umetnost s Korčule, ki ga je 2006 ustanovil umetnik Darko Fritz, in tako živi med mestom in otokom.


Organizacija: Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo

e-novice