Igor Zabel: Nerazložljiva navzočnost (Kustosova delovna soba)

Izdali smo katalog razstave Igorja Zabela: Nerazložljiva navzočnost (Kustosova delovna soba), angl. Inexplicable Presence (Curator’s Working Place), ki jo je izvedel v ljubljanski Moderni galeriji leta 1997 in v celjski Galeriji sodobne umetnosti 1998. Posthumno izdana publikacija, v angleškem jeziku, temelji na nedavno najdenem osnutku kataloga, ki ga je Zabel nameraval izdati v samozaložbi. 

Razstava je bila Igorju Zabelu še posebno draga. Na njej so sodelovali umetnice in umetniki, katerih umetnost je imela zanj, kot je zapisal, osebno velik pomen: Heimo Zobernig, Mladen Stilinović, Uri Tzaig, Angela Greuerholz, Jochen Gerz, Jože Barši, Lewis Baltz, Suchan Kinoshita, Yuri Leiderman in Per Kirkeby.

Za izhodišče je Igor Zabel vzel svojo kratko zgodbo Nerazložljiva navzočnost (prenos na povezavi: kratka zgodba Nerazložljiva navzočnost v angleškem prevodu) ter jo skupaj s fotografijo kraja, ki igra v tej zgodbi ključno vlogo, in predstavitvijo razstavnega projekta poslal vabljenim umetnikom. Naprosil jih je za odziv s ciljem, da bi razstava aktivirala prostor dialoga, skozi katerega se izmenjane zgodbe, izkušnje, izjave, … osvetlijo v novi luči in vplivajo ena na drugo. Kot je zapisal, se je za dotično zgodbo odločil, ker govori o temah, ki so mu bile pomembne – o vplivu in posledicah nerazložljivega, naključnega in efemernega na naše življenje in pojmovanje stvari.

Zabel je razstavo postavil v začasnem prostoru, kamor je preselil tudi svojo delovno sobo. V njem je tako razstavil po pošti prejeta umetniška dela, se posvečal razmisleku in pisanju o le-teh in komuniciral z obiskovalci. Razstava je bila torej predvsem študija in poskus vzpostavitve dialoškega odnosa in pozornega branja umetniških del ter prostor in situacija preizpraševanja lastne vloge kuratorja.

Poleg omenjene kratke zgodbe in Zabelovega opisa projekta vključuje izdani katalog še njegove zapise o vabljenih umetnikih in njihovih delih, reprodukcije in ohranjeno korespondenco.

Na osnovi najdenega osnutka ga je oblikoval Ivian Kan Mujezinović/Ee.