Extending the Dialogue

Avtorji besedil prihajajo iz dvanajstih držav in predstavljajo paleto različnih strok in zanimanj. Gre za umetnostne zgodovinarje, filozofe, teoretike kulture in aktiviste, kritike, kustose in pesnike, pri čemer jih večina sodi v dve ali tri od teh kategorij. Vsi so pomembno prispevali k sodobni umetnosti in h kulturni produkciji, k umetnostnozgodovinskemu pisanju in h kritični misli v regiji, nekdaj problematično imenovani »Vzhodna Evropa«, in včasih tudi daleč onkraj njenih mej.

Avtorji so bodisi dobitniki prestižne nagrade ali delovne štipendije Igorja Zabela za kulturo in teorijo  bodisi so bili člani žirije za njihovo podelitev. Ta nagrada, poimenovana po priznanemu slovenskemu kustosu in umetnostnemu zgodovinarju Igorju Zabelu (1958–2005), je pobuda ERSTE sklada z Dunaja in Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo iz Ljubljane. Podeljuje se bienalno od leta 2008 za izjemne kulturne dosežke, in sicer osebam, ki poglabljajo in širijo vednost na področju vizualne umetnosti in kulture iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.

Knjiga tako predstavlja zbir aktualnih zanimanj in perečih vprašanj v umetnostni zgodovini, pisanju o umetnosti ter umetnostni in kulturni produkciji križem po tej kulturni in politični geografiji. Kot taka prinaša referenčno, četudi fragmentarno in nepopolno podobo sedanjih razmer v umetnosti in kulturi v tej regiji.

Prispevki – glede na raznoliko ozadje njihovih piscev – izražajo različna zanimanja in pristope, toda določene skupne poteze so očitne. Prvi sklop besedil obravnava vprašanja umetnostne zgodovine in teorije z geopolitičnega vidika; vprašanje odnosa med središčem in obrobjem v pisanju o umetnosti srednje in vzhodne Evropi je obogateno s pogledi iz drugih »obrobij«, kjer se feministične, postkolonialne in manjšinske pozicije vključujejo v kritično obravnavanje matric moči v pisanju o umetnosti, umetnostni zgodovini in umetnostnemu izobraževanju. Druga (in najzajetnejša) skupina besedil razpravlja o konkretnih umetniških pojavih od 1960-ih do danes. Več avtorjev uporabi primerjalno in horizontalno umetnostnozgodovinsko metodo za ponovno umeščanje vzhodnoevropske umetnosti v svetovni kontekst. Med pomembnimi predstavljenimi temami so okoljska vprašanja in – glede na to, da so bila številna tukaj obravnavana umetniška dela efemerna – tudi umetniški in performativni potencial umetnostne dokumentacije in arhivov. Razen tega drugi avtorji razmišljajo o pogojih sodobne kulturne produkcije in o vlogi kulturnih inštitucij na tem območju. Zadnji sklop besedil se ukvarja s presečiščem politike in umetnosti, posebej z (utopično) dediščino revolucije, socializma in komunizma na tem območju.

Leta 2008, ko je bila nagrada Igorja Zabela podeljena prvič, sta Društvo Igor Zabel in ERSTE sklad soizdala knjigo Continuing Dialogues: A Tribute to Igor Zabel. Naslov pričujoče knjige je Extending the Dialogue – ne le zato, ker gre v določenem smislu za nasledek prve knjige, temveč tudi zato, ker ta besedila preiskujejo vprašanja in ponujajo stališča, ki segajo daleč onkraj lokalnih in regionalnih zadev.