Borderline sindrom in obrambne energije

Razprava ob 20. obletnici Manifeste 3

27.11.2020

Z razpravo obeležujemo 20. obletnico Evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta 3 v Ljubljani, ki jo je koordiniral Igor Zabel. Z gostjami Šejlo Kamerić, Kathrin Rhomberg in Renato Salecl se vračamo k osrednji temi tega bienala, da jo osvetlimo z gledišča današnje realnosti.

Diskusija, ki jo moderira Urška Jurman, se osredotoča na vprašanja razpršenosti identitete in njene obrambe, novih zidov, ki se dvigajo po Evropi in na njenem mentalnem zemljevidu, na probleme družbe in posameznika, povezane s pandemijo, in nenazadnje na vprašanja o mejnosti med umetnostjo in njeno družbenopolitično realnostjo.

program

Šejla Kamerić govori o umetnosti, ki presoja vsiljene identitete in določenost nevidnih meja. Predstavi tudi, kako se delo EU / Drugi, ki ga je razstavila na Manifesti 3 (2000, Ljubljana), vklaplja v današnje politične razmere.

Kathrin Rhomberg v prispevku spregovori o razlogih kuratorske skupine Manifeste 3, da si je naslov razstave Borderline sindrom izposodila iz psihologije. V nadaljevanju preizprašuje, v kolikšni meri je bil specifični pristop Evropskega bienala sodobne umetnosti, ki je nastal kot odziv na padec Berlinskega zidu, ustrezen način naslavljanja globokih političnih in kulturnih sprememb po 1990-ih.

Renata Salecl je koncept borderline sindroma osvetlila z gledišča današnje družbenopolitične situacije in pri tem posebno pozornost namenila problemom družbe in posameznika povezanimi s pandemijo.

Foto: Nada Žgank

Govorke in moderatorka

ŠEJLA KAMERIĆ

Umetnica Šejla Kamerić, ki živi in ustvarja, razpeta med Sarajevom in Berlinom, se je široko uveljavila s svojimi deli jedke intimnosti in družbenih komentarjev.

Med obleganjem Sarajeva je končala Srednjo šolo za uporabne umetnosti in se vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Sarajevu, kjer je po vojni diplomirala na Oddelku za grafično oblikovanje. Dela z mediji, kot so film, fotografija, objekti ali besedila. Samostojno je razstavljala v prestižnih umetnostnih ustanovah, kot so dunajski mumok, Center Pompidou v Parizu, Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu, MACBA v Barceloni, MG+MSUM v Ljubljani, Muzej sodobne umetnosti v Beogradu, Umetnostna fundacija Sharjah – Muzej umetnosti Sharjah, Center sodobne umetnosti CAC v Vilni itd. Njena dela so uvrščena v številne zbirke po vsem svetu, denimo v TATE Modern v Londonu, Muzej moderne umetnosti de la Ville v Parizu, Muzej sodobne umetnosti MACBA v Barceloni, Muzej Boijmans Van Beuningen v Rotterdamu, Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu, Zbirko Kontakt na Dunaju, Umetniško zbirko Telekoma v Bonnu, Zbirko sodobne umetnosti Fundacije Vehbi Koç v Istanbulu, na stalno razstavo v Spominskem centru Potočari v Srebrenici itd.

 

KATHRIN RHOMBERG

Neodvisna kuratorka z Dunaja Kathrin Rhomberg je bila kuratorka in vodja razstavnega programa v Secesiji na Dunaju, direktorica Kölnischer Kunstverein – Kölnskega umetniškega združenja, od leta 2014 pa je predsednica in umetniška vodja Zbirke Kontakt na Dunaju.

Kurirala je češki in slovaški paviljon (Roman Ondak) na Beneškem bienalu 2009, Berlinski bienale 2010 in paviljon Republike Kosovo (Petrit Halilaj) na Beneškem bienalu 2013. Med drugim je sokurirala Manifesto 3 v Ljubljani, Projekt Migration (2002–06, Köln), projekt Former West – Documents, Constellations, Prospects (2012, HKW, Berlin), retrospektivo Júliusa Kollerja (2015, Muzej moderne umetnosti, Varšava; 2016, mumok, Dunaj) in retrospektivo Edi Hila: Slikar preobrazbe (2018, Muzej moderne umetnosti, Varšava in Narodna umetnostna galerija, Tirana). Je gostujoča profesorica na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju.

 

RENATA SALECL
Filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka Renata Salecl dela kot raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in profesorica na Brikbeck College Univerze v Londonu.

Na London School of Economics je kot gostujoča profesorica predavala o čustvih in pravu. Je avtorica številnih knjig, med drugim: On Anxiety (Routledge, 2004), Choice (Profile Books, 2010) in nedavno izdane A Passion for Ignorance: What We Choose Not to Know and Why (Princeton University Press, 2020). Piše eseje za kataloge o umetnikih/umetnicah, kot so Jenny Holzer, Antony Gormley, Sarah Sze, Francis Bacon. Leta 2000 je zasnovala spremljevalno konferenco Manifeste 3 Borderline sindrom.

 

URŠKA JURMAN
Umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Deluje kot urednica, piska in kuratorka na področju sodobne umetnosti.

Leta 2000 je koordinirala raziskovalni projekt Manifesta na domačem pragu. Od leta 2013 je programska vodja Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo.

O dogodku

Razpravo organizira Društvo Igor Zabel v sodelovanju s Kinom Šiška in s podporo ERSTE sklada ter je del sodelovanja z društvom za sodobno umetnost < rotor > iz Gradca.

e-novice