večletni program

Umetnost za skupnostno rabo

Program Umetnost za skupnostno rabo organiziramo v sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

18.10.2018 - 19.10.2018
Ivan Meštrović, Spomenik neznanemu junaku, Avala, Beograd, 1938 (vir: Wikipedia)
Ivan Meštrović, Spomenik neznanemu junaku, Avala, Beograd, 1938 (vir: Wikipedia)

Ljubljana, 18. in 19. oktober 2018
    
Danes se spomenike, povezane s 1. svetovno vojno, ki so nastali v medvojni Jugoslaviji, praviloma obravnava ločeno, v okvirih držav naslednic. Simpozij bo poskušal predstaviti čim bolj celovito sliko te produkcije in zarisati njene skupne značilnosti, a obenem tudi razlike, v veliki meri pogojene z zelo raznolikimi lokalnimi tradicijami komemoriranja in postavljanja obeležij.
    Drugi cilj simpozija je razmislek o tem, kako so se v spomenike vpisovale težnje po krepitvi skupne jugoslovanske identitete, vzpostavljanju kolektivnega imaginarija in čim bolj enotni, prepoznavni vizualni podobi mlade države. Jugoslavija je imela na tem področju precejšnje težave, ki jim niso botrovale le notranje mednacionalne in politične napetosti ter nedomišljena državna kulturna politika, temveč tudi pomanjkanje združujočih skupnih zgodb in spominov. Ker so se jugoslovanski narodi pred združitvijo pogosto znašli v antagonističnih političnih taborih, so zgodbe iz preteklosti na mlado državo lahko učinkovale celo skrajno razdiralno.
    Tudi produkcija spomenikov, posvečenih vojnim dosežkom in padlim v 1. svetovni vojni, je bila kočljiva, saj so se v isti državi znašli tako zmagovalci kot poraženci, borce z ene in druge strani se je sočasno pokopavalo in se jih spominjalo. Spomeniki, ki običajno neposredno in glasno pripovedujejo, da mrtvi niso padli zaman in živi živijo vrednote, za katere so se borili, niso bili mogoči. Iskrena ali pragmatična solidarnost je zmagovalce vsaj na začetku omejevala, da bi se prosto razmahnili v evforičnem, zmagoslavnem narativu. Še toliko bolj je bila omejena stran poražencev, saj se je zgodilo ravno obratno od tega, za kar se je borila, in smrti preštevilnih padlih nikakor ni bilo mogoče osmisliti.


PROGRAM

četrtek, 18. oktober 2018: Produkcija spomenikov, povezanih s 1. svetovno vojno, v različnih delih Jugoslavije
vodita Božidar Jezernik in Olga Manojlović Pintar

10.30 uvodni nagovori
11.00 Beti Žerovc: Razvoj javnega spomenika na območju bodoče Jugoslavije (v angleškem jeziku)
11.30 Petra Svoljšak: Kamni spomina: Kako in zakaj so nastajali spomeniki med 1. svetovno vojno – primer slovenskega prostora in soške fronte (v angleškem jeziku)
 
12.30 Marko Štepec: Spomeniki 1. svetovne vojne v Sloveniji (v slovenskem jeziku)
13.00 Ljiljana Dobrovšak: Prostori spomina na 1. svetovno vojno na Hrvaškem (v hrvaškem jeziku)
13.30 Andrea Baotić-Rustanbegović: Spomeniki žrtvam 1. svetovne vojne: Komemorativne prakse v Bosni in Hercegovini (v angleškem jeziku)

15.00 Nenad Lajbenšperger: Spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno, v Srbiji brez pokrajin, v Vojvodini in v tujini (v angleškem jeziku)
15.30 Danilo Šarenac: Spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno, na ozemlju Makedonije, Kosova in Črne Gore ter spomeniki tujim vojakom v Srbiji in Makedoniji (v angleškem jeziku)
16.00 pogovor s predavatelji
* 17.00 individualne konzultacije predavateljev za študente in raziskovalce spomenikov (po predhodni prijavi na: info@igorzabel.org)


petek, 19. oktober 2018: Spomeniki v službi države
vodita Danilo Šarenac in Beti Žerovc

10.30 Olga Manojlović Pintar: Spomeniki junakom in žrtvam 1. svetovne vojne in politika spominjanja v Jugoslaviji (v angleškem jeziku)
11.00 Borut Klabjan: Nasilje v prostoru: Markacija obmejnega prostora v severnem Jadranu v prvi polovici 20. stoletja (v angleškem jeziku)
11.30 Dalibor Prančević: Ivan Meštrović in 1. svetovna vojna: Pot umetnika od izseljenskega aktivizma do državnih naročil (v angleškem jeziku)

12.30 Barbara Vujanović: Oblikovanje naroda: Medvojni spomeniki v kontekstu zagrebške likovne akademije (v angleškem jeziku)
13.00 Aleksandar Ignjatović: Jugoslovanstvo skozi sintakso klasicizma: Spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno, v Beogradu in Ljubljani, 1931–39 (v angleškem jeziku)
13.30 pogovor s predavatelji
* 15.00 individualne konzultacije predavateljev za študente in raziskovalce spomenikov (po predhodni prijavi na info@igorzabel.org)


SIMPOZIJSKA KNJIŽICA: povzetki predavanj z ilustracijami in predstavitve avtorjev


Prizorišče: Moderna galerija, Cankarjeva 15, Ljubljana

Simpozij je posvečen Špelci Čopič (1922–2014), poznavalki in interpretinji slovenskega in jugoslovanskega kiparstva ter javnih spomenikov v 20. stoletju. Spomnili se je bomo tudi s priložnostno spominsko vitrino.

Organizator: Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Simpozij je del seminarja Umetnost za skupnostno rabo.

Partnerja: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Moderna galerija.
Simpozij se pridružuje mednarodnemu projektu in razstavi Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–41), ki se bo v Moderni galeriji odprla spomladi 2019.


V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na nov niz javnih predavanj Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes.

V okviru cikla obravnavamo razvoj razstavljanja in likovnih institucij na Slovenskem, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru. V lanskem letu smo začeli z obravnavo začetkov modernega razstavljanja pri nas, v prvi polovici 19. stoletja, v letošnjem in v prihodnjih letih pa se pomikamo skozi razvoj razstavljanja in likovne institucionalizacije vse do danes. Obravnavamo različne vidike razstavljanja – institucije, postavitve, umetnine, občinstvo itd.; rdeča nit predavanj pa je obravnava izbranih fenomenov institucionalizacije umetnosti, predvsem razstav ter načinov razstavljanja.
 

Drugo leto seminarja obravnavamo likovno razstavljanje na Slovenskem in v srednji Evropi od leta 1890 do 1918. Na Slovenskem to obdobje zaznamuje izrazito širjenje likovnega področja na različnih ravneh. Zaznamo velik porast delujočih umetnikov, med katerimi se številni vključujejo in združujejo v razna formalna in neformalna umetnostna združenja, nekateri pa so tudi širše kulturnopolitično aktivni. Pri razstavljanju in institucionalizaciji likovne umetnosti si sledijo različne pobude in tudi nekaj dejanskih vidnejših realizacij, kot so institucija slovenske umetniške razstave (1900 in 1902 v Ljubljani, 1907 v Trstu), Jakopičevo zasebno razstavišče za sodobno umetnost (1909) in ustanovitev društva Narodne galerije (1918), ki nato v nekaj letih pridobi prostore v stavbi, kjer je Narodna galerija še danes.


Opisani premiki s podeželskim tempom sledijo splošnim evropskim trendom na področju likovne umetnosti in njenega razstavljanja, značilno jih opredeljujejo še lega slovenskega prostora in avstrijske politične razmere. Celotno izbrano obdobje zaznamuje izrazit nacionalizem, ki likovnike sili, da se pri svojem delovanju glasno politično opredeljujejo in se tudi, če so slovensko čuteči, namesto od običajne usmeritve k zahodnim likovnim središčem zbližujejo s slovanskim svetom (Praga, Balkan). Kljub temu ključni likovni središči za naše kraje ostajata Dunaj in München, ki umetnikom predstavljata izhodiščni referenčni okvir, v razmerju do katerega se izoblikujejo in na katerega se nato opirajo in sklicujejo v svojem delu. To velja tudi v kulturnopolitičnem in organizacijskem pogledu, saj so tamkajšnja infrastruktura, predvsem pa društva in secesijska združenja izjemno vplivni kulturnopolitični in ekonomski modeli, po katerih se ravna naše infrastrukturno delovanje in samoorganiziranje umetnikov. V seminarju se posvečamo osvetljevanju tega dogajanja, med drugim z refleksijo umetnostnih institucij in razstav kot mehanizmov, ki nastajajo ali se vsaj napajajo iz političnih in agitacijskih potreb določenih nacionalnih ali političnih skupin. Razstava se med drugim izkazuje za ključen medij pri hitrem skonstruiranju in vzpostavitvi fenomena slovenske likovne umetnosti.

Beti Žerovc, vodja programa


PROGRAM

TOMAŽ BREJC: Ideje, termini, razstave in slike iz začetkov modernizma

Prvo predavanje: Apologija moderne umetnosti
15. januar 2018, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek

Drugo predavanje: Impresija, štimunga, vživetje in izraz
16. januar 2018, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek

Več


KATJA MAHNIČ


Josip Mantuani in zbirka slik Deželnega muzeja za Kranjsko (1909−24)
torek, 9. januar 2018, 14.30, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek
 

Več


GUDRUN DANZER

Umetnostni sistem v Gradcu od ustanovitve Štajerskega umetnostnega društva leta 1865 do konca avstro-ogrske monarhije leta 1918, 1. del

ponedeljek, 4. december 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)

Umetnostni sistem v Gradcu od ustanovitve Štajerskega umetnostnega društva leta 1865 do konca avstro-ogrske monarhije leta 1918, 2. del
torek, 5. december 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)

Več


MICHELLE FACOS

Umetniki, razstave in institucije v Združenih državah 1890−1918

ponedeljek, 6. november 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)

Umetniki, razstave in institucije v Skandinaviji 1890−1918
torek, 7. november 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)

Več


GAŠPER CERKOVNIK

Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani
ponedeljek, 23. oktober 2017, 12.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek
 

Več


Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Podpora: ERSTE sklad, Avstrijski kulturni forum

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na niz javnih predavanj v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo, ki bo v letošnjem in naslednjih letih potekal pod naslovom Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes.

V okviru cikla bomo nekaj let obravnavali razvoj razstavljanja in likovnih institucij na Slovenskem, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru. Začeli bomo v prvi polovici 19. stoletja, z začetki modernega razstavljanja pri nas in se nato pomikali skozi razvoj razstavljanja in likovne institucionalizacije vse do danes. Obravnavali bomo različne vidike razstavljanja – institucije, postavitve, umetnine, občinstvo itd. – in poskušali razumeti, kako in zakaj se pri nas razstavljanje pojavlja in uveljavlja. Ukvarjali se bomo z razmerjem med razstavo in umetnostjo ter ugotavljali, kakšne razstave so pri nas uspešne in kje se pri razstavljanju najpogosteje zalomi. Pozorni bomo na to, kdo organizira in/ali financira razstave in zakaj. Razmišljali bomo o tem, kakšna je bila vloga razstave v nacionalističnih in političnih diskurzih 19. in 20. stoletja ter kakšna je danes.


Rdeča nit predavanj bo obravnava izbranih fenomenov institucionalizacije umetnosti, predvsem razstav ter načinov razstavljanja. Spraševali se bomo, kako so, denimo, razstavljali Mihael Stroj, Anton Karinger, Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Avgust Černigoj, Neodvisni, Skupina OHO in zakaj so razstavljali, tako kot so? Kako se je odvila pospešena institucionalizacija sodobne umetnosti po drugi svetovni vojni in zakaj se nam je »zgodil« pravi val bienalnih manifestacij v 1970-ih in 1980-ih? Zanimalo nas bo, kakšna je vloga kustosov pri razstavah in kakšne spremembe prinesejo v slovensko razstavljanje sodobne kuratorske prakse? Ob tolmačenju konkretnih primerov se nam bodo sproti razkrivali notranja logika in principi delovanja slovenskega umetnostnega sistema.


V prvem letu seminarja bomo obravnavali 19. stoletje, ki tudi na Slovensko prinese široko uvajanje splošnega in poklicnega šolstva, to pa vključuje tudi pouk risanja v različnih oblikah (kar omogoči zaposlitev ali dodaten zaslužek številnim slikarjem). Počasi se uveljavi meščansko naročništvo in zbirateljstvo, ustanovljena je prva institucija, ki zbira in hrani (tudi) likovno umetnost, Kranjski deželni muzej. V 1860-ih pride tudi do kontinuiranega razstavljanja sodobne umetnosti na skupinskih razstavah v ljubljanski Kazini, ki sproži tudi vedno bolj skrbno poročanje o umetnosti in umetnostnih dogodkih v kranjskih medijih.


Ker zastavitev umetnostnega sistema v 19. stoletju, tako nasploh kot znotraj držav in dežel, predstavlja osnovo sodobnega umetnostnega sistema (oziroma nacionalnih umetnostnih sistemov) in se številne prakse sistemskega delovanja pozneje ne uvajajo na novo, temveč se le spreminjajo in nadgrajujejo, je dobro razumevanje začetkov nujno za razumevanje razvoja tako umetnostnega sistema kot umetnosti tudi v 20. stoletju in vse do danes. Povezave likovnih institucij z razvojem modernih in nacionalnih držav ter s fenomeni, kot je naraščajoča sekularizacija, globalizacija ali turizem, so bistvene za razumevanje, zakaj so stvari na umetnostnem področju takšne, kakršne so, in zakaj se vse do danes umetnostni sistem tako zelo uspešno krepi in razrašča. Kot je v lucidni študiji Marketing Modernism in Fin-de-Siècle Europe pokazal Robert Jensen, estetski modernizem že v svojih začetkih ni proizvedel le korpusa umetnin in množice »-izmov«, temveč tudi korpus institucij, matrico praks, ki so bile za razliko od umetnosti skoraj brez odpora sprejete pri evropskem in ameriškem likovnem občinstvu.

Beti Žerovc


PROGRAM

NATAŠA IVANOVIĆ

Opazovalec in območja gledanja na prelomu 18. v 19. stoletje v habsburški monarhiji: Krajina, ujeta v grafiko Lovra Janše (1749–1812)

torek, 25. oktober 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek
 

Več


ALESSANDRO QUINZI
 

Tržaški umetnostni sistem v prvi polovici 19. stoletja
ponedeljek, 7. november 2016, 19.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek

Tržaški umetnostni sistem od srede 19. stoletja do leta 1910
torek, 8. november 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek

Več


IVANA MANCE

Slovnik umjetnikah jugoslavenskih (1858) Ivana Kukuljevića Sakcinskega: Prvi leksikon hrvaške in slovenske umetnosti

torek, 29. november 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Video posnetek (v angleščini)
 

Več


IRENA KRAŠEVAC

Društvo umetnosti – razstave in organiziranje likovnega življenja v Zagrebu 19. stoletja

ponedeljek, 12. december 2016, 19.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek (v hrvaškem jeziku)

Začetki umetniškega šolanja v Zagrebu 19. stoletja – Od risarske šole do Kraljeve deželne moške obrtne šole
torek, 13. deceber 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Ljubljana
Video posnetek (v hrvaškem jeziku)

Več


RENATA KOMIĆ MARN

Umetnostni trg na Kranjskem v tretji četrtini 19. stoletja na primeru zbirateljskih praks Edvarda viteza pl. Strahla (1817–1884)
ponedeljek, 9. januar 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Lj
Video posnetek

Strahlova galerija v Stari Loki v kontekstu razstavne dejavnosti na Kranjskem v tretji četrtini 19. stoletja
torek, 10. januar 2017, 13.00, Filozofska fakulteta (343), Aškerčeva 2, Lj
Video posnetek

Več


Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na serijo javnih predavanj v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo, ki v letošnjem letu poteka pod naslovom Spomenik, performans, obred, telo. Predavanja bodo v angleščini.

Seminar obravnava dva prepoznavna umetnostna pojava v Jugoslaviji in njenih državah naslednicah: performans in monumentalne spomenike, povezane z 2. svetovno vojno. Obravnava zajema obdobje od konca 19. stoletja vse do danes; osredotoča se na šestdeseta in sedemdeseta leta, ko sta obe praksi na višku.

Glavni predmet seminarja so monumentalni spomeniki, posvečeni dogodkom med 2. svetovno vojno. Ti spomeniki imajo lahko zelo različne pojavnosti in jih je težko enotno opredeliti. Najambicioznejši projekti obeleževanja lahko vključujejo številne objekte različnih namembnosti, med drugim kulturne ali regijske centre (npr. spominski dom v Kolašinu, spomenik na Petrovi gori), ali velikopotezno posegajo v krajino (npr. obeležen in urejen sistem sprehajalnih in rekreacijskih poti na Poti spominov in tovarištva v Ljubljani). Zdi se, da nas danes še posebej navdušujejo monumentalni objekti, ki so izjemnih dimenzij, težijo k zelo izčiščenim formam ali k abstrakciji in so postavljeni v odmaknjeno naravo (npr. spomenika v Tjentištu in na Mrakovici/Kozara). Tradicija gradnje tovrstnih spomenikov je še danes izjemno živa, le da nastajajo spomeniki na drugačnih ideoloških izhodiščih (npr. Park spomina Teharje, še neizgrajeni Spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani).

Zelo impresivno poglavje jugoslovanske umetnosti predstavljajo tudi raznolike performativne umetniške prakse. Jugoslovanski ustvarjalci performansa (Marina Abramović, Skupina OHO, Sanja Iveković idr.) so bili dobro informirani in zelo dobro mednarodo povezani; pomembni tuji predstavniki te umetnostne zvrsti so prihajali v Jugoslavijo na obiske ali na umetnostne dogodke (Gina Pane, Ana Mendieta, Joseph Beuys, Walter de Maria idr.). Jugoslovanski performans izredno težko postavimo na skupni imenovalec, čeprav se ga je sčasoma oprijela posplošena oznaka, da je izrecno političen. V povezavi z našo temo se zdita zanimivi dejstvi, da nekateri ključni umetniki performansa izhajajo iz družin pomembnih funkcionarjev oziroma osebnosti v povojni Jugoslaviji ter da se to v njihovih biografijah izrecno poudarja.

Sopostavitev monumentalnega spomenika in performansa se lahko zdi nenavadna, saj na prvi pogled nimata nič skupnega. V oči bijejo razlike v samem mediju, namenih, različnih občinstvih. Vendar analiza pokaže tudi vrsto stičnih točk in podobnosti: obe praksi sta bili na vrhuncu praktično v istem času; pri obeh so močno prisotne ritualne dimenzije in obe izjemno aktivno vključujeta telo; obe imata veliko moč vzbujanja intenzivnega doživljanja in vzpostavljanja identitete; obe povsem premišljeno in načrtno posegata po skrajnostih.

Po razpadu Jugoslavije so bili spomeniki NOB pogosto verbalna in fizična tarča obračunavanj, vendar tudi pozitivna fascinacija z njimi v zadnjih letih vztrajno narašča. Morda je vzrok fascinacije za mnoge nenavaden videz spomenikov, ki včasih nastopa v povezavi z romantično očaranostjo nad socialističnimi ruševinami. Nekatere pa begajo vprašanja, kako je bilo mogoče množično uveljavljati modernistična načela in priti do izjemnih rezultatov prav v monumentalni javni spomeniški praksi, ki praviloma nikjer ni bila naklonjena široki rabi dosledno izpeljanih modernističnih pristopov, in to prav v okolju, na katerega se danes lepi oznaka totalitarnosti. Ker so za tovrstne spomenike toliko kot umetniki »odgovorni« njihovi naročniki, se postavlja vprašanje, zakaj so ti ravnali, kot so.

Beti Žerovc


PROGRAM (predavanja so v angleščini)

SONJA LEBOŠ: Bogdan Bogdanović - Arhitektura kot aplikativna antropologija
Ponedeljek, 5. oktober 2015, ob 18.00, Filozofska fakulteta (FF), Ljubljana
Video posnetek predavanja


Več


HEIKE KARGE

Spomin v kamnu – okameneli spomin? Spomeniki in spomin na 2. svetovno vojno v Jugoslaviji
Ponedeljek, 9. november 2015, ob 12.00, FF
Video posnetek

Biografije spomenikov – Primer Jasenovac
Ponedeljek, 9. november 2015, ob 18.00, +MSUM
Video posnetek

Več


SANJA HORVATINČIĆ

Genealogija forme. Pregled tipologije spomenikov NOB-ja, revolucije in delavskega gibanja na Hrvaškem
Torek, 10. november 2015, ob 13.00, FF
Video posnetek

Smisel in možnost spomenika. Umetniška produkcija in kritiška recepcija spomenikov v socialistični Jugoslaviji
Sreda, 11. november 2015, ob 18.00, +MSUM
Video posnetek

Več


BOJANA PEJIĆ 
Nastajanje komunističnega telesa: Politika reprezentacije in prostorsko umeščanje oblasti v SFR Jugoslaviji (1945–1991)


Prvo predavanje: Telo na delu
Ponedeljek, 16. november 2015, ob 13.00, FF
Video posnetek

Drugo predavanje: Produkcija neznane junakinje
Torek, 17. november 2015, ob 18.00, +MSUM
Video posnetek

Več

e-novice