Klara Kemp-Welch: Kontinuiteta in prelom & Piotr Piotrowski: Globalna mreža

javni predavanji programa Svet umetnosti 2014

22.09.2014
Jarosław Kozłowski in Andrzej Kostołowski, NET
Jarosław Kozłowski in Andrzej Kostołowski, NET

V ponedeljek, 22. septembra 2014, vas ob 18.00 vabimo v Muzej sodobne umetnosti Metelkova (Maistrova 3) v Ljubljani na predavanji umetnostnih zgodovinarjev Piotra Piotrowskega in Klare Kemp-Welch. Predavanji v angleščini


Klara Kemp-Welch: Kontinuiteta in prelom. Mreženje in sodelovanje od 1970-ih do 2000
Vsaj od odmevne razstave After the Wall (Stockholm, 1999) nam vsako leto postreže z novim pregledom, ki ga uokvirja psevdonim »vzhodnoevropska umetnost« – omenimo npr. East Art Map skupine IRWIN (2000–6), Les Promesses du Passe (Pariz, 2010), Ostalgia (New York, 2011), The Desire for Freedom (Berlin, 2012), Report on the Construction of a Space Module (New York, 2014). Vsak od njih mora najti svoje mesto v razmerju do prizadevanj celotne mreže sodelujočih in institucionalnih udeležencev. Enako velja za projekte, v katerih je t. i. pozno socialistična neuradna umetnost postavljena v diskurzivno razmerje z eksperimentalnimi ekvivalenti z vsega sveta: Global Conceptualism (New York, 1999), Subversive Practices (Stuttgart, 2009), Museum of Parallel Narratives (Barcelona, 2011). Mreženje in sodelovanje sta v središču teh projektov, ki ob tem obvezno izpostavljajo nujnost kot vrlino in so oblikovani tako, da naslavljajo našo omreženo dobo in njeno posebno občinstvo udeležencev-proizvajalcev-potrošnikov. Klara Kemp-Welch trdi, da so 1970-a v omenjenih projektih tako vidno izpostavljena, ker se je tedaj prividno razvila določena oblika gledalstva, in predvsem, ker sta tedaj po razočaranjih 1968 potihoma ponovno zaživela mreženje in sodelovanje. V predavanju avtorica obravnava (zlo)rabe naracij mikro-zgodovinske izolacije in marginalizacije »vzhodnoevropske umetnosti«, pri čemer primerja stanje kulture danes s tistim poznega socializma.

Piotr Piotrowski: Globalna mreža. Naproti primerjalni umetnostni zgodovini
V začetku 1970-ih sta Jarosław Kozłowski in Andrzej Kostołowski zasnovala NET – globalno mrežo umetnikov – z željo po vzpostavitvi platforme za sodelovanje in izmenjavo razmišljanj med umetniki. To je bila prva tovrstna pobuda v vzhodnem bloku in ena prvih na svetu. V več kot dvanajstih letih se je NET-u pridružilo več sto ljudi iz vzhodne in zahodne Evrope, ZDA, Latinske Amerike in Azije. Piotrowski omenjeni projekt postavi kot izhodišče analize različnih kontekstov, znotraj katerih krožijo umetniška dela, in na njeni osnovi razvija teoretski pristop k primerjalni umetnostni zgodovini. Koncept primerjalne umetnostne zgodovine mu ne pomeni le, da so ideje krožile in vzajemno vplivale, ampak predvsem primerjalno analizo različnih geo-historičnih okoliščin in tega, kako so le-te določale (kontekstualni) pomen umetniških praks – nekaj, kar ni bilo nujno razvidno obiskovalcem NET razstav. Na ta način lahko razločujemo posamezne vidike globalne kulture, kakor so se razvijali v času in ne kot običajno, da so homogeni, zahodno-centrični, obstoječi v enosmernem razmerju med žariščem in njegovo periferijo.


Klara Kemp-Welch, umetnostna zgodovinarka in teoretičarka, predava modernizem na londonskem Courtauld Institute of Art, kjer uči tudi umetnostno zgodovino vzhodne Evrope in Latinske Amerike. Magistrirala je iz ruske in vzhodnoevropske literature in kulture (School of Slavonic and East European Studies, London, 2002) ter doktorirala iz umetnostne zgodovine na University College London (2008). Kot raziskovalka je prejela delovno štipendijo Igorja Zabela za kulturo in teorijo (2012) in institucij Phillip Leverhulm Trust ter Arts and Humanities Research Council. Objavlja kritična besedila o eksperimentalnih umetnikih, kot sta Ion Grigorescu in KwieKulik, nedavno je objavila monografijo Antipolitics in Central European Art. Reticence as Dissidence Under Post-Totalitarian Rule (2014). Od leta 2009 dela na raziskavi in publikaciji Networking the Bloc: Rethinking International Relations in European Art.

Piotr Piotrowski je redni profesor na oddelku za umetnostno zgodovino Univerze Adama Mickiewicza v Poznanu na Poljskem. Bil je sourednik revije Artium Quaestiones (1994–2009), direktor Narodnega muzeja v Varšavi (2009–10) in višji kustos za sodobno umetnost v Narodnem muzeju v Poznanu (1992–7). Bil je gostujoči profesor na Univerzi Humboldt (2011–2), Univerzi v Varšavi (2011, 2012–3), v Center for Curatorial Studies, Bard College, ZDA (2001) in Hebrejski univerzi v Jeruzalemu (2003). Med drugim je bil sodelavec na Center for Advanced Studies in the Visual Arts, Washington D. C. (1989–90), Univerzi Columbia (1994), The Institute for Advanced Study (Univerza Princeton, 2000), Collegium Budapest (2005–6) in The Clark Art Institute, Williamstown, MA (2009). Je avtor knjig o moderni in sodobni umetnosti: Meanings of Modernism (1999, 2011), In the Shadow of Yalta. Art and the Avant-garde in Eastern Europe (2005, angleška izdaja 2009, hrvaška izdaja 2011), Art after Politics (2007), Art and Democracy in Post-Communist Europe (2010, angleška izdaja 2012), Critical Museum (2011) ter urednik, sourednik in soavtor mnogih drugih. Za znanstvene dosežke je prejel več priznanj, mdr. nagrado Jana Dlugosza (2006) in nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo (2010).


Predavanji sta del javnega programa Svet umetnosti, ki ga v letu 2014 pripravljata SCCA-Ljubljana in Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo.


Partner dogodka: Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Program podpirajo: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, ERSTE sklad

e-novice