Premisleki in premise v sodobni umetnosti, umetnostni teoriji in zgodovini

Torek, 9. 4. 2013, ob 19. uri
Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana

Kako misliti srečevanje kot umetniško prakso?
V preteklih dvajsetih letih so se razvile različne teorije, ki poskušajo pojasniti umetniške prakse, ki temeljijo na srečevanju. K razmisleku o tem, za kaj pri srečevanju kot umetniški praksi pravzaprav gre, so z različnimi koncepti prispevali tako umetniki kot kustosi in teoretiki. Izhajajoč iz filozofije etike, bo Eric Hagoort v predavanju kritično razmišljal o konceptu recipročnosti, ki je v razmislekih o srečevanju kot umetniški praksi postal vodilni koncept. V predavanju bo iskal odgovore na vprašanja kot so: kaj je recipročnost? Ali recipročnost resnično vključuje enakovrednost in zamenljivost pozicij? Zakaj je koncept recipročnosti tako privlačen za umetnike, kustose in teoretike? Ali recipročnost dejansko zapopade bistvo srečevanja kot umetniške prakse?

Erik Hagoort (Amsterdam) je raziskovalec, kustos, umetnostni kritik, predavatelj in svetovalec, rdeča nit njegovega delovanja pa je dialog med filozofijo etike in sodobno umetnostjo.
Več

Ponedeljek, 6. 5. 2013, ob 18. uri
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana

V predavanju bo Nataša Petrešin-Bachelez predstavila delovanje enega bolj edinstvenih francoskih rezidenčnih programov za umetniško raziskavo, Les Laboratoires d'Aubervilliers v Parizu, kjer je bila med letoma 2010 in 2012 sodirektorica. Izhajajoč iz izkušenj dela v tej instituciji bo govorila o konceptu situirane oziroma umeščene umetniške raziskave in »refleksivnega« rezidenčnega programa, pri čemer se bo naslonila na pisanje Donne Harraway.

Nataša Petrešin-Bachelez (Pariz) je kustosinja in umetnostna kritičarka, diplomirala je iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine v Ljubljani, magistrirala pa iz teorije umetnosti na EHESS v Parizu.
Več

Sreda, 5. 2. 2014, ob 18. uri
Projektna soba, SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, Ljubljana

Video posnetek predavanja

V predavanju bo Suzana Milevska obravnavala pomen in kompleksnost razmerja med sodobnimi kuratorskimi praksami in teoretskimi diskurzi. Pri tem se bo osredotočila na omejitve, ki izhajajo iz uporabe teoretskih konceptov kot zagovora izbranih kuratorskih modelov in strategij ter pomena uporabe teoretskih konceptov za izhodišče samokritične refleksije umetnosti in kuratorskih izborov.

Predavateljica bo predstavila svoje kuratorske izkušnje – od zgodnjih projektov, ki so bili, kot pravi, gola ilustracija določenih teoretskih konceptov, do novejših projektov, v katerih izhaja iz konkretnih pojavov sodobnega časa in jih skuša interpretirati s pomočjo teorije.

Ob obravnavi primerov lastnega kuratorskega dela se bo Milevska posvetila tudi vprašanjem razmerja med umetnostjo in aktivizmom ter aktualni potrebi kustosov in umetnostnih institucij po prepletu svojega dela s prizadevanji družbenih gibanj v iskanju družbenih sprememb onkraj neoliberalnega reda.

Predavanju bo sledila diskusija s Suzano Milevsko, na kateri bomo izhajajoč iz izbranih primerov obravnavali različne možnosti, kako se teorija in praksa - zlasti v primerih prepletanja umetnosti in družbeno-političnega aktivizma - lahko nanašata ena na drugo in medsebojno vplivata.

Suzana Milevska (Skopje) je umetnostna zgodovinarka, kustosinja in teoretičarka vizualne umetnosti in kulture. Zaključila je doktorat iz vizualne kulture na Goldsmiths College v Londonu. V svojem akademskem in kuratorskem delu se ukvarja s postkolonialno kritiko hegemonične moči v polju umetnosti, teorijo spolov in feminizmov v umetniških praksah, družbeno angažiranimi in participatornimi umetniškimi praksami. Kurirala je preko 70 mednarodnih razstav, v katerih se je povečini posvečala iskanju novih kuratorskih formatov in načinov predstavljanja kritičnih  diskurzov ter družbeno in politično angažiranih umetniških praks. Redno objavlja v strokovnih periodičnih in monografskih publikacijah; leta 2010 je izdala knjigi Gender Difference in the Balkans in The Renaming Machine: The Book. Leta 2012 je prejela nagrado Igor Zabel za kulturo in teorijo, leta 2013 pa je bila izbrana za gostujočo profesorico umetnostne zgodovine Srednje in Jugovzhodne Evrope na dunajski likovni akademiji.

Več

Četrtek, 13. 3 2014, ob 19. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Video posnetek predavanja

Sodobne prostorske prakse (spatial practices) in udejstvovanja v urbanih transformacijah so pogosto spremljale razprave o razmerju med mestnim planiranjem ter nenačrtovanju in nenačrtovanem v urbanem prostoru. Ta opozicija je (bila) nedvomno središče kritičnih prostorskih praks in teorije.

Iz razprav o ne/načrtovanju urbanega prostora bo v svojem predavanju izhajala tudi teoretičarka kulture in kustosinja Elke Krasny, ki je med drugim aktivna v polju arhitekture in prostorskih praks, urbane epistemologije in feminističnega zgodovinopisja.

Avtorica predlaga paradoks nenačrtovane zgodovine kot izhodiščno točko svojega predavanja. Zgodovina se izmika načrtovanju, saj je nekaj, kar se je že zgodilo. Pa vendar, pojem nenačrtovanega ni edina vstopna točka v zgodovino. Prav nasprotno – pisanje zgodovine, kot so pokazale feministične in postkolonialne teoretičarke in teoretiki, potrebuje skrb in načrtovanje.

V predavanju bo avtorica predstavila genealogijo feminističnega urbanega kuriranja (ki je v veliki meri še nenapisana) in feministične strategije pisanja urbane zgodovine, ki bi sicer ostala nevidna in neizrečena. Ti dve zgodovini bosta predstavljeni vzporedno kot pomembna dela raziskave kritičnih prostorskih praks v urbanem kuriranju ter feminističnih (proto)kuratorskih modelov gostoljubja in pisanja (še) nenapisane zgodovine.

Predstavljeni primeri bodo segali od primerov feminizma s konca 19. stoletja do umetniških, kuratorskih in teoretskih del Dolores Hayden, Suzanne Lacy in Lucy Lippard ter izbranih primerov urbanega kuriranja Elke Krasny.

Na predavanju in delavnici želimo soočiti različne izkušnje in poglede na udejstvovanje v urbanem prostoru – od umetniškega, urbanističnega, arhitekturnega, kuratorskega, feminističnega do kulturno teoretskega in družbeno angažiranega. Vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, v kakšnem mestu in prostoru živite!

Delavnica
13. in 14. 3. 2014
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Namen delavnice je osvetliti povezave med kritičnimi umetniškimi praksami, kuratorskimi pristopi, temami urbane epistemologije ter na raziskavi temelječih strategij. Pozornost delavnice bo namenjena vprašanjem gostoljubja in skrbi, ranljivosti in upora ter telesu (agensu, zapisovalcu) v urbanem prostoru.

Delavnica bo vključevala razpravo o prebranih besedilih ter sprehod po četrti Tabor, ki ga bomo zasnovali skupaj. Teksti: Elke Krasny (On The Urgent Need for Contemporary Action), Judith Butler (Bodies in Alliance and the Politics of the Street) in Rosalyn Deutsche (Uneven Development: Public Art in New York City). Udeleženci bodo besedila prejeli po prijavi.
 

Elke Krasny (Dunaj) je teoretičarka kulture, kustosinja in docentka na dunajski Akademiji likovnih umetnosti. V letu 2014 je gostujoča profesorica mesta Dunaj na Tehniški univerzi, v letu 2013 pa je bila gostujoča profesorica na Akademiji likovnih umetnosti v Nürnbergu, kjer je predavala arhitekturo in urbano raziskavo. Področja njenega delovanja in raziskovanja so kritične in družbeno angažirane umetniške prakse, arhitektura in prostorske prakse, urbana epistemologija, postkolonialna teorija in feministično zgodovinopisje. Med njenimi nedavnimi odmevnimi kuratorskimi projekti je tudi Hands-on Urbanism 1850-2012. The Right to Green (2012), ki je bil leta 2012 vključen tudi na beneški bienale arhitekture.

Več

Ponedeljek, 12. 5. 2014, ob 19. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Predavanje bo potekalo v angleščini.

O'Neill nam bo na predavanju z naslovom "Razstava kot medij, razstava kot forma: koprodukcijsko pripravljanje razstav in na kaj moramo biti pozorni" predstavil pomembne premike v sodobnem kuriranju. Pri tem se bo osredotočil na skupinske razstave, ki nudijo priložnost za kuratorsko eksperimentiranje, kot take pa tvorijo relativno novo diskurzivno polje okoli umetniških praks.

13.–15. 5. 2014
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Na tridnevni delavnici se bomo osredotočili na različne koncepte (od diskurzivnega do izobraževalnega obrata), ki formirajo sodobno kuratorsko prakso. Dveh ključnih vprašanj "Kaj je razstava?" in "Kaj je šola?" se bomo lotili na različne načine (predavanja, analiza teksta, pogovor itd.) in proces končali z zasnovo Kuratorskega slovarja.

Paul O'Neill (New York) je kustos, umetnik, predavatelj, avtor in urednik številnih knjig, v katerih raziskuje teorijo in zgodovino kuratorskih praks. Je urednik kuratorske antologije Curating Subjects (2007), sourednik Curating and the Educational Turn (2010), avtor Locating the Producers: Durational Approaches to Public Art (2011); The Culture of Curating and the Curating of Culture(s) (2012) in sourednik antologije Curating Research (2013). Pred kratkim je prevzel direktorsko mesto na Bard Centre for Curatorial Studies (New York), ki je eden pomembnejših kuratorskih študijskih programov.

Podrobnejše informacije o programu in urniku v angleškem jeziku

Torek, 15. 4. 2014, ob 19. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Neprofiten model delovanja je v Ameriki občasno označen kot nekaj, kar zaradi kompleksne strukture ovira družbene spremembe, zato se pogosto odpirajo nove in ‘bolj uporniške galerije’, ki delujejo onkraj NVO struktur, kar naj bi jim omogočalo večjo prilagodljivost. Vzporedno s tem je delovanje javnih institucij, kot je npr. Corcoran Gallery of Art and College of Art + Design, ogroženo s strani tržno usmerjene politike. Jayme McLellan ima kot neodvisna kulturna menedžerka in kustosinja več kot dvajsetletne izkušnje delovanja v navidezno različnih institucijah. Na predavanju bo s primeri iz svoje prakse predstavila analitičen pregled različnih modelov delovanja in se posvetila vprašanju, kako ustanoviti in voditi raznolike organizacije v sistemu sodobne umetnosti (profitne, neprofitne, javne, privatne).

Sreda, 16. in četrtek, 17. 4. 2014, od 15. do 18. ure
Projektna soba SCCA

V središču bo vprašanje možnosti, ki jih ima za svoje delovanje v umetnostnem sistemu neodvisni kulturni delavec in primerjava obeh umetnostnih sistemov, slovenskega in ameriškega.Jayme McLellan s svojim delom prispeva k razvoju živahne neodvisne umetnostne scene v Washingtonu, in sicer tako teoretično (kot profesorica na različnih umetnostnih šolah) kot iniciatorka pomembnih institucij in razstavišč. Hkrati pa že vse od 90-ih preko svojih raziskav jugoslovanskega in kasneje slovenskega umetnostnega sistema razvija sodelovanje z lokalno sceno.

Iskali bomo odgovore na vprašanja: Kako vzpostaviti svoje pogoje delovanja? Kako prilagoditi primerne strukture teoretičnemu znanju? Kako lahko dva različna, vendar komplementarna modela (NVO in 'bolj uporniške galerije' brez NVO strukture v Ameriki) koristita umetnikom in podpirata umetniško skupnost? Na kakšen način se z regulacijo dohodkov stabilizira take institucije in kako to pomaga ali ovira različne prezentacije dela?

Udeleženci delavnice bodo predlagali najprimernejše organizacijske modele za njihovo delo v umetnostnem sistemu, nato pa bomo primere analizirali in skupaj razvijali predlagane ideje.

Jayme McLellan (Washington) je umetnica, predavateljica, kustosinja, piska, ustanoviteljica in direktorica galerije Civilian Art Projects (Washington D.C., ZDA), ki podpira tako umetnike na začetku kariere kot že uveljavljene umetnike. Na področju umetnosti deluje od 90-ih, kurirala je številne razstave in organizirala različne dogodke v galerijah, muzejih in alternativnih prostorih v Washingtonu D.C., Baltimoru, New Orleansu, Minneapolisu, New Yorku, Miamiju, Kanadi in tudi v Evropi. Že pred ustanovitvijo galerije Civilian Art Projects je bila so-ustanoviteljica in so-direktorica neprofitne organizacije Transformer (2002–2006), ki je bila prav tako osredotočena na podporo umetnikov na začetku kariere. Predava predmet profesionalni razvoj za dodiplomske študente na fakulteti Maryland Institute College of Art. Bila je tudi predavateljica predmetov profesionalni razvoj, kuratorske prakse in umetnostna zgodovina na Corcoran College of Art & Design, American University in St. Mary’s College of Maryland. Je vodja projekta in so-kustosinja knjige in potujoče razstave o začetkih D.C. punk gibanja HARD ART DC 1979 (Akashic Books); razstava bo na ogled v Center for Documentary Studies, Duke University (maj–oktober 2014).

Več

Ponedeljek, 22. 9. 2014, ob 18.00
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana

Video posnetek predavanja

Vsaj od odmevne razstave After the Wall (Stockholm, 1999) nam vsako leto postreže z novim pregledom, ki ga uokvirja psevdonim »vzhodnoevropska umetnost« – omenimo npr. East Art Map skupine IRWIN (2000–6), Les Promesses du Passe (Pariz, 2010), Ostalgia (New York, 2011), The Desire for Freedom (Berlin, 2012), Report on the Construction of a Space Module (New York, 2014). Vsak od njih mora najti svoje mesto v razmerju do prizadevanj celotne mreže sodelujočih in institucionalnih udeležencev. Enako velja za projekte, v katerih je t. i. pozno socialistična neuradna umetnost postavljena v diskurzivno razmerje z eksperimentalnimi ekvivalenti z vsega sveta: Global Conceptualism (New York, 1999), Subversive Practices (Stuttgart, 2009), Museum of Parallel Narratives (Barcelona, 2011). Mreženje in sodelovanje sta v središču teh projektov, ki ob tem obvezno izpostavljajo nujnost kot vrlino in so oblikovani tako, da naslavljajo našo omreženo dobo in njeno posebno občinstvo udeležencev-proizvajalcev-potrošnikov. Klara Kemp-Welch trdi, da so 1970-a v omenjenih projektih tako vidno izpostavljena, ker se je tedaj prividno razvila določena oblika gledalstva, in predvsem, ker sta tedaj po razočaranjih 1968 potihoma ponovno zaživela mreženje in sodelovanje. V predavanju avtorica obravnava (zlo)rabe naracij mikro-zgodovinske izolacije in marginalizacije »vzhodnoevropske umetnosti«, pri čemer primerja stanje kulture danes s tistim poznega socializma.

Klara Kemp-Welch, umetnostna zgodovinarka in teoretičarka, predava modernizem na londonskem Courtauld Institute of Art, kjer uči tudi umetnostno zgodovino vzhodne Evrope in Latinske Amerike. Magistrirala je iz ruske in vzhodnoevropske literature in kulture (School of Slavonic and East European Studies, London, 2002) ter doktorirala iz umetnostne zgodovine na University College London (2008). Kot raziskovalka je prejela delovno štipendijo Igorja Zabela za kulturo in teorijo (2012) in institucij Phillip Leverhulm Trust ter Arts and Humanities Research Council. Objavlja kritična besedila o eksperimentalnih umetnikih, kot sta Ion Grigorescu in KwieKulik, nedavno je objavila monografijo Antipolitics in Central European Art. Reticence as Dissidence Under Post-Totalitarian Rule (2014). Od leta 2009 dela na raziskavi in publikaciji Networking the Bloc: Rethinking International Relations in European Art.

Več

Ponedeljek, 22. 9. 2014, ob 18.00
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana

Video posnetek predavanja

V začetku 1970-ih sta Jarosław Kozłowski in Andrzej Kostołowski zasnovala NET – globalno mrežo umetnikov – z željo po vzpostavitvi platforme za sodelovanje in izmenjavo razmišljanj med umetniki. V več kot dvanajstih letih se je NET-u pridružilo več sto ljudi iz vzhodne in zahodne Evrope, ZDA, Latinske Amerike in Azije. Piotrowski omenjeni projekt postavi kot izhodišče analize različnih kontekstov, znotraj katerih krožijo umetniška dela, in na njeni osnovi razvija teoretski pristop k primerjalni umetnostni zgodovini. Koncept primerjalne umetnostne zgodovine mu pomeni predvsem primerjalno analizo različnih geo-historičnih okoliščin in tega, kako so le-te določale (kontekstualni) pomen umetniških praks. Na ta način lahko razločujemo posamezne vidike globalne kulture, kakor so se razvijali v času in ne kot običajno, da so homogeni, zahodno-centrični, obstoječi v enosmernem razmerju med žariščem in njegovo periferijo.

Piotr Piotrowski je redni profesor na oddelku za umetnostno zgodovino Univerze Adama Mickiewicza v Poznanu na Poljskem. Bil je sourednik revije Artium Quaestiones (1994–2009), direktor Narodnega muzeja v Varšavi (2009–10) in višji kustos za sodobno umetnost v Narodnem muzeju v Poznanu (1992–7). Bil je gostujoči profesor na Univerzi Humboldt (2011–2), Univerzi v Varšavi (2011, 2012–3), v Center for Curatorial Studies, Bard College, ZDA (2001) in Hebrejski univerzi v Jeruzalemu (2003). Med drugim je bil sodelavec na Center for Advanced Studies in the Visual Arts, Washington D. C. (1989–90), Univerzi Columbia (1994), The Institute for Advanced Study (Univerza Princeton, 2000), Collegium Budapest (2005–6) in The Clark Art Institute, Williamstown, MA (2009). Je avtor knjig o moderni in sodobni umetnosti: Meanings of Modernism (1999, 2011), In the Shadow of Yalta. Art and the Avant-garde in Eastern Europe (2005, angleška izdaja 2009, hrvaška izdaja 2011), Art after Politics (2007), Art and Democracy in Post-Communist Europe (2010, angleška izdaja 2012), Critical Museum (2011) ter urednik, sourednik in soavtor mnogih drugih. Za znanstvene dosežke je prejel več priznanj, mdr. nagrado Jana Dlugosza (2006) in nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo (2010).

Več