Umetnost kot angažma

mednarodna konferenca

07.12.2013
Nedavni protesti v Romuniji. Besedilo na plakatu: Art, life and nature, NOT cyanide and fracking
Nedavni protesti v Romuniji. Besedilo na plakatu: Art, life and nature, NOT cyanide and fracking

Sobota, 7. december 2013
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana
Od 9.30 do 17.30, dogodek bo potekal v angleškem jeziku.


Predavatelji: Keti Čukrov/Chukhrov (Moskva), Miklavž Komelj (Ljubljana), Hito Steyerl (Berlin), Ravi Sundaram (New Delhi), Raluca Voinea (Bukarešta)

Konferenco organizira Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo v sodelovanju z Moderno galerijo in s podporo ERSTE sklada.


O konferenci

Cilj konference je razmisliti o vlogi in položaju angažirane umetnosti danes, o tem, kaj naj bi bila  angažirana umetnost in v čem je razlika, ko govorimo o umetnosti kot angažmaju?

Danes, ko vse kaže, da se bo kriza – ekonomska, finančna, politična, okoljska in družbena – le še poglabljala, ko se po svetu porajajo številne umetniške, kulturne, politične in družbene oblike upora ter kritičnega pretresanja v iskanju in zahtevanju sveta onkraj neoliberalnega reda, se umetnost in umetnostni sistem ponovno soočata z nujnostjo razmisleka o svoji vlogi in statusu v teh kočljivih razmerah. To se zdi še toliko nujnejše, ker se je sodobna umetnost v zadnjih dveh desetletjih razvijala z roko v roki s procesi globalizacije, s katerimi je "stari prvi svet" po letu 1989 zmagovito razširjal doktrino neoliberalnega kapitalizma.

Angažirane umetnosti ne pojmujemo le kot prakso, ki je nujno zunaj institucionalnih okvirjev in diskurzov, niti kot prakso, ki je v nasprotju s t. i. avtonomno umetnostjo. Namesto tega jemljemo v obzir različne sodobne ekonomske, ideološke in politične vidike, kakršni so pogoji umetniške produkcije, zabrisana delitev med umetniškim delom in t. i. rednim delom, novi formati razstavljanja, novi institucionalni modeli itn.

V tem smislu lahko angažirana umetnost subvertira "merske enote" – čas, ki ga dojemamo na dveh ravneh: na ravni umetniškega dela in na ravni dela. Maurizio Lazzarato je zapisal, da lahko umetnost prekine kapitalistični čas, v ta racionalizirani čas vpelje "red drugačnosti" in proizvede nove pomene. S pomočjo različnih tém, kot so lenoba, igra, izstop iz umetniškega sistema ali organiziranje lastnih arhivov, razstav in prostorov, se številni umetniki ukvarjajo s prelomi časa. Naše interpretiranje angažirane umetnosti torej ne vključuje le umetniške produkcije kot take, temveč zajema tudi razmerje med umetniškim delom in družbenim delom nasploh.

Sprašujemo se, kako je lahko umetnost družbeno in politično vitalna in emancipacijska, a hkrati takšna, da presega golo družbeno in politično utilitarnost na eni strani, na drugi strani pa se ne pusti ujeti v politične, ekonomske in druge sisteme moči, ki jo izrabljajo.

Slovenski umetnostni zgodovinar in kustos Igor Zabel (1958-2005) v svojem besedilu "Angažma" razmišlja o tovrstnih vprašanjih in preučuje kompleksno ter notranje protislovno razmerje med t. i. angažirano in avtonomno umetnostjo. Po njegovem mnenju je treba to razmerje ponovno premisliti in oba koncepta konceptualizirati v medsebojnem odnosu: "Ob kritični umetnosti se zavemo, da čista in avtonomna umetnost ne more ostati zunaj politične realnosti in da si jo lahko prav zaradi njene avtonomije prilaščajo vladajoči in včasih tudi represivni politični režimi. Po drugi strani pa se tudi pokaže, da se kritična in politična umetnost (ki izhaja iz jasne zavesti o svojem družbenem in političnem položaju in vlogi) ne more rešiti tega, da jo sistem izrablja. Prav zato, ker je umetnost, si jo lahko tiste moči, proti katerim se poskuša bojevati, prilastijo. ... Prav ta napetost in protislovnost [med obema poloma] pa še vedno omogočata, da umetnost ustvarja vrednote, ki jih ne trg ne ideološke funkcije ne morejo docela posrkati, zato lahko umetnina še vedno nastopa kot točka odpora v družbi."

Zabel meni, da je umetnost zmožna ustvariti specifične vrednote, čeprav je ujeta v različne politične, ekonomske in druge sisteme moči, ki jo izrabljajo. Zagovarja družbeno in politično vitalnost umetnosti, ob tem pa (s ponovnim kritičnim branjem Adorna) poudarja politično rabo avtonomne umetnosti. Meni, da bi avtonomna umetnost lahko oziroma morala spet imeti politično funkcijo in delovati tudi kot točka odpora. Danes ta vprašanja morda dobivajo nov pomen, zlasti če upoštevamo, da je v sodobni umetnosti izjemno močna težnja po kritičnem dekonstruiranju praks in diskurzov moči (kar samo po sebi nakazuje, da je umetniški sistem uspel vsrkati že marsikaj), obenem pa umetnost velikokrat vrednotijo in podpirajo glede na njeno uporabnost – bodisi v ekonomskem smislu (umetnost kot blago ali, recimo, projekti mestnih prenov in kulturnih industrij), v ideološkem smislu (npr. projekti v podporo družbeni kohezivnosti, trajnostnemu razvoju itn.), pa tudi v političnem smislu, saj so kritične umetniške prakse dandanes del strategij, vprašanj in zahtev v enaki meri kot družbena gibanja.

Na konferenci bomo razpravljali o vprašanjih, kot so:

  •  Kaj naj bi bila angažirana umetnost danes in v čem je razlika, ko govorimo o umetnosti kot angažmaju?
  • Kako je lahko umetnost družbeno in politično vitalna in emancipacijska, ob tem pa takšna, da presega golo družbeno in politično utilitarnost?
  • Kako lahko umetnost ustvarja posebne vrednote kljub temu, da je ujeta v različne politične, ekonomske in druge sisteme moči, ki jo izrabljajo?
  • Kakšni so možni umetniški in kuratorski pristopi k avtonomni umetnosti in njenim današnjim političnim učinkom?
  • Je konceptualizacija umetnosti kot avtonomnega polja končno postala stvar preteklosti, ali pa je prav v tej smeri treba iskati njeno moč v bodoče?
  • Iz katerih praks se lahko česa naučimo?

Program

9.30–10.00: pozdravni nagovori: Zdenka Badovinac (Moderna galerija plus Muzej sodobne umetnosti Metelkova), Urška Jurman (Društvo Igor Zabel), Christiane Erharter (ERSTE sklad)
10.00–10.45: Keti Chukhrov: Nič umetnosti, brez odprave umetnosti
10.45–11.30: Miklavž Komelj: Tekst kot eksplozija: Antifona Djune Barnes
11.30–11.45: odmor za kavo
11.45–13.00: pogovor s Keti Chukhrov in Miklavžem Komeljem; pogovor vodi Zdenka Badovinac
odmor
14.00–14.45: Raluca Voinea: Druge besede za angažma?
14.45–15.30: Hito Steyerl: Pravila angažmaja. Katera so umetniška pravila angažmaja?
15.30–15.45: odmor za kavo
15.45.-16.30: Ravi Sundaram: Umetnost, vizualna politika in izziv postkolonialnega dogodka
16.30-17.30: pogovor z Raluco Voinea, Hito Steyerl in Ravijem Sundaramom; pogovor vodi Bojana Piškur

Več o predavateljih in povzetki predavanj.

e-novice