biografija

Igor Zabel je bil vse svoje življenje aktivno vpet v številna teoretska in kulturna področja – kot umetnostni zgodovinar, kustos moderne in sodobne umetnosti, avtor literarnih del, literarni in umetnostni kritik, kolumnist in esejist, prevajalec in mentor novim generacijam kustosov in kritikov sodobne umetnosti. 

Igor Zabel je diplomiral iz primerjalne književnosti, umetnostne zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1982). Po koncu študija je dve leti delal kot asistent na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete. Leta 1989 je isti fakulteti dokončal magistrski študij. Med letoma 1984 in 1986 je delal kot samostojen publicist. Od leta 1986 naprej je bil zaposlen kot kustos v ljubljanski Moderni galeriji, kjer je dosegel naslov višjega kustosa in pripravil številne pregledne razstave slovenske umetnosti ter druge samostojne in tematske razstave, mdr.: Vidiki minimalnega: Minimalizem v slovenski umetnosti 1968–1980 (1990); OHO–Retrospektiva (1994); Nerazložljiva navzočnost: Kustosova delovna soba (1997); Tank! Slovenska zgodovinska avantgarda (1998, z: Breda Ilich Klančnik); Oko in njegova resnica (2001); Sedem grehov: Ljubljana–Moskva (2004, z: Zdenka Badovinac in Viktor Misiano); razstavna trilogija Slovenska umetnost 1975–2005 (2003–05, z: Igor Španjol).

Njegovo kuratorsko delo zunaj Slovenije vključuje priznano razstavo Individualni sistemi na 50. beneškem bienalu (2003); 33. Zagrebški salon (1998); Aspekti/Pozicije v Muzeju moderne umetnosti na Dunaju (1999, kot strokovni sodelavec za Slovenijo; gl. kustos: Lóránd Hegyi); Prihodnost ni več, kar je bila v Galerie für Zeitgenössische Kunst v Leipzigu (2004, z: Barbara Steiner).

Zabel je bil koordinator Evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta 3 v Ljubljani leta 2000 in član mednarodnega sveta Manifeste, souredil pa je tudi prvih šest številk revije MJ – Manifesta Journal: Journal of Contemporary Curatorship (z Viktorjem Misianom). Več let je bil urednik revije M’ars, ki jo je izdajala Moderna galerija ter eden od svetovalcev za zbirko Moderne galerije Arteast 2000+ (kustosinja: Zdenka Badovinac).

Igor Zabel je napisal dve knjigi esejev o sodobni umetnosti (Vmesni prostor: Eseji o slikarstvu Emerika Bernarda, 1991; Speculationes, 1997) ter številne razprave in članke, objavljene v slovenskih in tujih zbornikih, antologijah, katalogih in revijah. Posthumno je izbor njegovih tekstov o likovni umetnosti Eseji I, II in o literaturi Eseji III izšel pri Založbi *cf. Pisal je kratko prozo (Strategije, taktike, 1985; Lise na steni, 1993; posthumno: Podrobnosti, 2006) ter prevedel v slovenščino in iz nje številna besedila in knjige s področja humanistike in književnosti (slovenski prevodi vključujejo avtorje: Thomas Pynchon, Edward W. Said, Oscar Wilde, Sigmund Freud, Immanuel Maurice Wallerstein, Michael Baxandall, Erwin Panofsky idr.).

V okviru programa Svet umetnosti – šola za kustose in kritike sodobne umetnosti v Ljubljani je mlajšim generacijam več let predajal svoje široko znanje in izkušnje pri pisanju in kuriranju sodobne umetnosti.