Jugoslovanski spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno (1918–41) | simpozij

18.10.2018
Ivan Meštrović, Spomenik neznanemu junaku, Avala, Beograd, 1938 (vir: Wikipedia)
Ivan Meštrović, Spomenik neznanemu junaku, Avala, Beograd, 1938 (vir: Wikipedia)

Ljubljana, 18. in 19. oktober 2018

Danes se spomenike, povezane s 1. svetovno vojno, ki so nastali v medvojni Jugoslaviji, praviloma obravnava ločeno, v okvirih držav naslednic. Simpozij bo poskušal predstaviti čim bolj celovito sliko te produkcije in zarisati njene skupne značilnosti, a obenem tudi razlike, v veliki meri pogojene z zelo raznolikimi lokalnimi tradicijami komemoriranja in postavljanja obeležij.
    Drugi cilj simpozija je razmislek o tem, kako so se v spomenike vpisovale težnje po krepitvi skupne jugoslovanske identitete, vzpostavljanju kolektivnega imaginarija in čim bolj enotni, prepoznavni vizualni podobi mlade države. Jugoslavija je imela na tem področju precejšnje težave, ki jim niso botrovale le notranje mednacionalne in politične napetosti ter nedomišljena državna kulturna politika, temveč tudi pomanjkanje združujočih skupnih zgodb in spominov. Ker so se jugoslovanski narodi pred združitvijo pogosto znašli v antagonističnih političnih taborih, so zgodbe iz preteklosti na mlado državo lahko učinkovale celo skrajno razdiralno.
    Tudi produkcija spomenikov, posvečenih vojnim dosežkom in padlim v 1. svetovni vojni, je bila kočljiva, saj so se v isti državi znašli tako zmagovalci kot poraženci, borce z ene in druge strani se je sočasno pokopavalo in se jih spominjalo. Spomeniki, ki običajno neposredno in glasno pripovedujejo, da mrtvi niso padli zaman in živi živijo vrednote, za katere so se borili, niso bili mogoči. Iskrena ali pragmatična solidarnost je zmagovalce vsaj na začetku omejevala, da bi se prosto razmahnili v evforičnem, zmagoslavnem narativu. Še toliko bolj je bila omejena stran poražencev, saj se je zgodilo ravno obratno od tega, za kar se je borila, in smrti preštevilnih padlih nikakor ni bilo mogoče osmisliti.


četrtek, 18. oktober 2018, 10.30-17.00: Produkcija spomenikov, povezanih s 1. svetovno vojno, v različnih delih Jugoslavije
predavatelji: Beti Žerovc, Petra Svoljšak, Marko Štepec, Ljiljana Dobrovšak, Andrea Baotić-Rustanbegović, Nenad Lajbenšperger, Danilo Šarenac
vodita: Božidar Jezernik in Olga Manojlović Pintar

petek, 19. oktober 2018, 10.30-15.00: Spomeniki v službi države
predavatelji
: Olga Manojlović Pintar, Borut Klabjan, Dalibor Prančević, Barbara Vujanović, Aleksandar Ignjatović
vodita: Danilo Šarenac in Beti Žerovc

PODROBEN PROGRAM


Prizorišče: Moderna galerija, Cankarjeva 15, Ljubljana

Simpozij je posvečen Špelci Čopič (1922–2014), poznavalki in interpretinji slovenskega in jugoslovanskega kiparstva ter javnih spomenikov v 20. stoletju. Spomnili se je bomo tudi s priložnostno spominsko vitrino.

Organizator: Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Simpozij je del seminarja Umetnost za skupnostno rabo.

Partnerja: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Moderna galerija.
Simpozij se pridružuje mednarodnemu projektu in razstavi Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–41), ki se bo v Moderni galeriji odprla spomladi 2019.

e-novice