Dve predavanji Tomaža Brejca: Ideje, termini, razstave in slike iz začetkov modernizma
V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vas vabimo na dve predavanji Tomaža Brejca Ideje, termini, razstave in slike iz začetkov modernizma, ki potekata v okviru letošnjega cikla Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes.
Tomaž Brejc: Ideje, termini, razstave in slike iz začetkov modernizma
Ko se po letu 1900 polagoma spreminja v moderno mesto (urbanizem, novogradnje, elektrifikacija, transport), Ljubljani vse do leta 1909 manjka galerija moderne umetnosti. Modernizem pa za svoje obratovanje potrebuje posebne naprave in orodja: galerijo, kritiko, umetnostno publiko, medije, tržišče. Jakopičev paviljon postane središče, okrog katerega se formirajo teorija, praksa in recepcija zgodnjega modernizma pri nas.
Prvo predavanje: Apologija moderne umetnosti
ponedeljek, 15. januar 2018, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
V prvem predavanju obravnavamo »idejno« genezo modernizma: kako so sploh spoznali »moderno« sliko in kako so jo razumeli v razponu od Josipa Stritarja do Izidorja Cankarja (literati: Anton Aškerc, Fran Govekar, Ivan Cankar, Ivan Prijatelj, Vladimir Levstik; duhovniki: Frančišek in Evgen Lampe, Janez Flis, Josip Dostal; kritiki: Vatroslav Holz, Josip Regali). Nato analiziramo njegova notranja protislovja: laična, narodna ter verska slika, kot se zrcalijo v svojih posebnih idejnih projekcijah in kontekstih. S Steletovim manifestativnim spisom »Apologija moderne umetnosti« (Čas, 1911) se v te razprave prvič vplete formalna teorija dunajske šole.
Drugo predavanje: Impresija, štimunga, vživetje in izraz
torek, 16. januar 2018, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana
Kakor je bil negotov sprejem prvih modernističnih slik pri nas, tako je bila zapletena tudi terminologija, ki ni (bila) nikdar nevtralna, ampak vsebuje vrsto vrednostnih sodb. Kaj je impresija, naturalistični vtis ali stilna intenca? Je vtis fiziološka ali nazorska kategorija? Je vtis samo predpogoj za razpoloženje v sliki, za štimungo, ki naj bo njen globlji smisel in sporočilo? Kdaj se štimunga prevesi v simbol in izraz? Kako daleč sme impresija načeti temeljne upodabljalske naloge slikarstva? Je stopnjevani samovoljni subjektivizem slikarske prakse (»barva namesto risbe«) pogoj za nove vsebine: simbolizem, intimizem, ekspresionizem? Kako uspešni so bili naši slikarji pri uresničitvi takšnih nalog?
Tomaž Brejc je do leta 2010 predaval umetnostno zgodovino in teorijo na ALUO UL. V letih 2011–13 je imel v galeriji Equrna vrsto predavanj o slovenski umetnosti v 20. stoletju, v katerih je izoblikoval nov razlagalni model modernizma: namesto ustaljenih »izmov« je uporabil raznovrstne predstavne pojme in kategorije, ki imajo sicer osnovo v recepcijski teoriji (W. Iser, W. Kemp), vendar so utemeljeni v dejanski umetniški praksi (npr. vživetje in štimunga, haptični regionalizem, »čisto slikarstvo«, ideologija, pedagogika in estetski učinek po letu 1945 itd.). Njegova zadnja knjiga: Študije o modernem slovenskem slikarstvu, Slovenska matica, Ljubljana 2010; zadnji članek: »Izidor Cankar na razstavah moderne umetnosti«, AHAS 22/1, 2017, str. 111–35.
VEČ O PROGRAMU
Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Podpora: ERSTE sklad