17.11.2014

Seminar Umetnost za kolektivno rabo - Jasna Galjer o modernizmu v hrvaški arhitekturi

Na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se v ponedeljek, 17. in torek 18. novembra 2014 nadaljuje serija javnih predavanj v okviru Seminarja Umetnost za kolektivno rabo, pri pripravi katerih sodeluje tudi naše društvo. Izbrana poglavja bodo posvečena likovni umetnosti, ki nastaja za kolektivno rabo, doživljanje ali obredje in je običajno postavljena v javnem prostoru.

JASNA GALJER
JEZIK ARHITEKTURNEGA MODERNIZMA NA HRVAŠKEM MED OBEMA VOJNAMA
Javno predavanje, ponedeljek, 17. 11. 2014, ob 12.10, Filozofska fakulteta (predavalnica 343), Aškerčeva 2, Ljubljana


Na predavanju bo predstavljen kontekst, v katerem se je razvijal modernizem v hrvaški arhitekturi. Izhaja iz teze o povezanosti med arhitekturnim jezikom in nacionalnimi težnjami v procesu preoblikovanja Avstro-Ogrske v nove državne tvorbe (Á. Morávanszky) in obravnava pojav in posebne oblike modernizma v hrvaški arhitekturi dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja. Seznanjeni s programskimi načeli funkcionalistične arhitekture so pri reševanju arhitekturnih in urbanističnih nalog upoštevali sodobni besednjak, vendar so v želji po osebnem doprinosu k domači kulturi, arhitekti upoštevali tudi regionalne posebnosti in lokalno tradicijo.

Arhitekturni modernizem v hrvaškem okolju si bomo ogledali skozi delovanje nekaterih ključnih dejavnikov. Posvetili se bomo izobraževalnim modelom; institucionalnim in alternativnim oblikam delovanja ter sodelovanja arhitektov in umetnikov; vlogi medijev pri promoviranju načel sodobne arhitekture; in najpomembnejšim projektom ter realizacijam skupin ali posameznih avtorjev. V razmišljanje o hrvaški arhitekturi iz časa med vojnama bosta vključena tudi njen odnos do sočasnega kiparstva in oblikovanje javnega prostora.

JUGOSLOVANSKI NACIONALNI PAVILJONI MED OBEMA VOJNAMA
Javno predavanje, torek, 18. 11. 2014, ob 13.00, Filozofska fakulteta (predavalnica 343)

Velike mednarodne razstave so v obdobju med obema svetovnima vojnama postale specifične reprezentacijske paradigme, ki so kot idealizirane podobe sveta združevale raznolike segmente kulturne produkcije in politike. Za razstavno arhitekturo tega časa je značilna kompleksna kontradiktornost eklektičnosti in avantgardizma, ekskluzivnosti in demokratičnosti ter preizkušanja novih tehnologij, konceptov in tipologij in hkratnega tradicionalizma. Jugoslovanske predstavitve bodo obravnavane v primerjavi s sočasnim mednarodnim snovanjem, analizirana bo tudi njihova genealogija

Predavanji bosta v hrvaškem jeziku.

Jasna GALJER
je redna profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Do leta 2001 je bila zaposlena v Muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu kot vodja zbirke oblikovanja in arhitekture. Je avtorica številnih študij in monografskih razstav s področja oblikovanja in arhitekture. Leta 2009 je prejela najvišjo državno nagrado Republike Hrvaške za znanost.

Več o predavanjih in predavateljici.

Josip Seissel, jugoslovanski paviljon, Svetovna razstava, Pariz, 1937.