Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes

drugo leto seminarja: 1890–1918

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo na nov niz javnih predavanj Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes.

V okviru cikla obravnavamo razvoj razstavljanja in likovnih institucij na Slovenskem, v srednjeevropskem in tudi širšem mednarodnem okviru. V lanskem letu smo začeli z obravnavo začetkov modernega razstavljanja pri nas, v prvi polovici 19. stoletja, v letošnjem in v prihodnjih letih pa se pomikamo skozi razvoj razstavljanja in likovne institucionalizacije vse do danes. Obravnavamo različne vidike razstavljanja – institucije, postavitve, umetnine, občinstvo itd.; rdeča nit predavanj pa je obravnava izbranih fenomenov institucionalizacije umetnosti, predvsem razstav ter načinov razstavljanja.
 

Drugo leto seminarja obravnavamo likovno razstavljanje na Slovenskem in v srednji Evropi od leta 1890 do 1918. Na Slovenskem to obdobje zaznamuje izrazito širjenje likovnega področja na različnih ravneh. Zaznamo velik porast delujočih umetnikov, med katerimi se številni vključujejo in združujejo v razna formalna in neformalna umetnostna združenja, nekateri pa so tudi širše kulturnopolitično aktivni. Pri razstavljanju in institucionalizaciji likovne umetnosti si sledijo različne pobude in tudi nekaj dejanskih vidnejših realizacij, kot so institucija slovenske umetniške razstave (1900 in 1902 v Ljubljani, 1907 v Trstu), Jakopičevo zasebno razstavišče za sodobno umetnost (1909) in ustanovitev društva Narodne galerije (1918), ki nato v nekaj letih pridobi prostore v stavbi, kjer je Narodna galerija še danes.
    Opisani premiki s podeželskim tempom sledijo splošnim evropskim trendom na področju likovne umetnosti in njenega razstavljanja, značilno jih opredeljujejo še lega slovenskega prostora in avstrijske politične razmere. Celotno izbrano obdobje zaznamuje izrazit nacionalizem, ki likovnike sili, da se pri svojem delovanju glasno politično opredeljujejo in se tudi, če so slovensko čuteči, namesto od običajne usmeritve k zahodnim likovnim središčem zbližujejo s slovanskim svetom (Praga, Balkan). Kljub temu ključni likovni središči za naše kraje ostajata Dunaj in München, ki umetnikom predstavljata izhodiščni referenčni okvir, v razmerju do katerega se izoblikujejo in na katerega se nato opirajo in sklicujejo v svojem delu. To velja tudi v kulturnopolitičnem in organizacijskem pogledu, saj so tamkajšnja infrastruktura, predvsem pa društva in secesijska združenja izjemno vplivni kulturnopolitični in ekonomski modeli, po katerih se ravna naše infrastrukturno delovanje in samoorganiziranje umetnikov. V seminarju se posvečamo osvetljevanju tega dogajanja, med drugim z refleksijo umetnostnih institucij in razstav kot mehanizmov, ki nastajajo ali se vsaj napajajo iz političnih in agitacijskih potreb določenih nacionalnih ali političnih skupin. Razstava se med drugim izkazuje za ključen medij pri hitrem skonstruiranju in vzpostavitvi fenomena slovenske likovne umetnosti.

Beti Žerovc, vodja programa
_____________________________________________________________________________
PROGRAM

TOMAŽ BREJC: Ideje, termini, razstave in slike iz začetkov modernizma

Prvo predavanje: Apologija moderne umetnosti
15. januar 2018, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Video posnetek

Drugo predavanje: Impresija, štimunga, vživetje in izraz
16. januar 2018, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Video posnetek

Več
_____________________________________________________________________________
KATJA MAHNIČ


Josip Mantuani in zbirka slik Deželnega muzeja za Kranjsko (1909−24)
torek, 9. januar 2018, 14.30, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Več

 

Video posnetek

_____________________________________________________________________________
GUDRUN DANZER

Umetnostni sistem v Gradcu od ustanovitve Štajerskega umetnostnega društva leta 1865 do konca avstro-ogrske monarhije leta 1918, 1. del

ponedeljek, 4. december 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Video posnetek (v angleščini)

Umetnostni sistem v Gradcu od ustanovitve Štajerskega umetnostnega društva leta 1865 do konca avstro-ogrske monarhije leta 1918, 2. del
torek, 5. december 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Video posnetek (v angleščini)

Več
__________________________________________________________________________________________
MICHELLE FACOS

Umetniki, razstave in institucije v Združenih državah 1890−1918

ponedeljek, 6. november 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Video posnetek (v angleščini)

Umetniki, razstave in institucije v Skandinaviji 1890−1918
torek, 7. november 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Video posnetek (v angleščini)

Več
__________________________________________________________________________________________
GAŠPER CERKOVNIK

Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani

ponedeljek, 23. oktober 2017, 12.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Več

Video posnetek

___________________________________________________________________________
Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Podpora: ERSTE sklad, Avstrijski kulturni forum

Prva slovenska umetniška razstava v Ljubljani, 1900. Vir: Wikimedia